Odločitve s pomočjo zdravnika

Morbus Parkinson je neozdravljivo, napredujoče obolenje. Razen nekaj izjem ni na voljo nobenega vzročnega zdravljenja, razpoložljive terapije pa lahko samo omilijo znake. Z uporabo nekaterih zdravil naj bi se čakalo čim dlje, ker njihov učinek po določenem času popusti. Ključnega pomena so gibalna terapija, ergoterapija in logopedija kot tudi operacija, vendar v redkih primerih.

Zdravila. Pri medikamentoznem zdravljenju gre predvsem za- to, da se kompenzira pomanjkanje dopamina oziroma zmanjša presežek drugih živčnih prenašalcev.

Preparati L-dope vsebujejo predstopnjo

dopamina; podpirajo gibljivost in delujejo proti mišični rigidnosti, vendar pa naj bi se z njihovo uporabo počakalo čim dlje. Če pa že, potem naj se jih uporablja zelo zadržano. Sprva imajo sicer zelo dober učinek, po nekaj letih pa pride do nenadnih nihanj v delovanju, ki se izražajo kot nenadni in nenadzorovani gibi, ki so zlasti obremenjujoči za prizadete. Nihanje delovanja L-dope se zdravi s COMT-zaviralci.

Druga sredstva lahko okrepijo učinek prisotnega dopamina (agonisti dopaminaJ. zmanjšajo stopnjo razgradnje dopamina in ojačajo impulze (MAO-Bzaviralei) ter zmanjšajo tresenje (antiholinergiki).

Z antidepresivi pa se zdravi nastopajoče depresije.

Kontrole pri zdravniku so potrebne najmanj na tri mesece, da se optimalno oblikuje kompleksno medikamentozno terapijo.