Koga lahko bolezen prizadene?

Koronarna srčna bolezen (KSB) sodi v zahodnih industrijskih državah med najpogostejše bolezni. Pogostost je večja pri starejših ljudeh, ženske pa so do menopavze zaradi svojih spolnih hormonov pretežno zaščitene pred arterosklerozo, zaradi česar v povprečju zbolijo deset let pozneje kot moški. Po 75. letu je stopnja obolevnosti pri moških in ženskah približno enako visoka.

Koronarna srčna bolezen se sprva razvija neopazno in z različno hitrostjo. Vzrok zanjo je v večini primerov zoženje koronarnih arterij zaradi arteroskleroze. Te oskrbujejo srčno mišico s krvjo, kisikom in hranili. Če se pri telesnem naporu ali vzdraženju zahteva večjo srčno zmogljivost, potem se močno poveča tudi potreba po kisiku. Zdrava, prilagodljiva arterija se na to odzove z razširitvijo in tako poskrbi za večji dotok krvi. Zbolela, otrdela arterija pa tega ni več sposobna storiti dovolj prilagodljivo - srce ne more več dosegati običajne zmogljivosti. Po določeni stopnji zožitve (najpozneje po 70 odstotkih) srce ne prejme več zadosti kisika in se poškoduje.

To okvaro srčne mišice se zaznava kot značilno prsno bolečino, kot bolečina pri angini pektoris. V fazi počitka se potreba srca po kisiku spet zmanjša in bolečine izginejo. Pri koronarni srčni bolezni, ki je že napredovala, lahko pride do hudih motenj srčnega ritma in - če je koronarna arterija povsem zamašena - do srčne kapi. Če se potem prekrvavitve ne uspe dovolj hitro vzpostaviti, odmre od kisika odrezan del srčne mišice v zelo kratkem času.

Pri vsakem petem prizadetem s koronarno srčno boleznijo pride brez predhodnih simptomov do nenadne srčne smrti. To pa pomeni, da ima koronarna srčna bolezen lahko različno težke simptome.