Kadar šolar učenje doživlja kot neprijetno, naporno, težko in čustveno ogrožajoče, se brani z nadomestnim vedenjem: to so lahko le odpori, lahko pa že obrambni mehanizmi. Prekine stik s seboj in s tem tudi stik z učno snovjo, zaradi česar ne prepozna več dogajanja v polju. Odmik s prekinitvijo stika mu omogoči »ne videti in ne vedeti«, saj se zaradi zapore (blokiranja) lastne zavesti ne zave dogajanja. S to potezo se sicer spretno izmakne miselnemu nadzoru oz. soočenju z zanj nesprejemljivim dogajanjem, a zastane in hkrati nazaduje v osebnostnem razvoju. Ker je prekinil stik s seboj, ne uvidi, da ovira samega sebe in si povzroča težave.