Starši, ki bi radi zadrževali svojega šolarja »v vati« in ostali z njim še naprej v konfluenci, doživljajo šolo kot kruto in brezsrčno. Toda krut in brezsrčen je prav njihov odnos do šolarja, saj mu ne dovolijo odrasti in zahtevajo, da živi zanje, ne zase. Ko vas želim prepričati, naj vsak živi zase, ne za druge, nisem niti krut niti brezsrčen, ampak realen. Če želite dobro sebi in vašemu šolarju, ga nagovarjajte po predstavljenih štirih načelih. S tem ga navajate na zdrav način sporazumevanja, ki vključuje predvsem enakovrednost družinskih članov pri delu (učenju), skupnih domačih opravilih, medsebojni pripadnosti, veselju (zabavi) in pri ljubezni.