Pri šolarju so motivi še vedno bolj na strani želja kot na strani potreb. Tudi potrebe niso vse nujne, njihovo razvrstitev mu določajo starši in ostali vzgojitelji. Učenje mu postavljajo med prve, a računajo na učenje iz knjig in zvezkov, pozabljajo pa na neposredno izkustveno učenje v »enajsti šoli pod mostom«, kjer so prirojeni motivi vezani na radovednost, samopotrjevanje, prilagajanje itd. Kot da v šolskih klopeh to ni dovoljeno in mora biti učenje iz knjig nekaj povsem drugega, resnobnega. Nasilno poseganje v prirojene motive pri šolarju povečuje strah in negotovost, zmanjša navdušenje in veselje do učenja, ruši pričakovanja in ga sili vodpore.

Hudo je še zlasti takrat, ko okolje ne prepozna šolarjevih nadarjenosti, za katere je še posebej motiviran, in mu na prvo mesto še vedno postavlja zahtevo po učenju iz predpisanih knjig.