Delavnico o uspešnem učenju bo mentor verjetno izpeljal v več srečanjih, z različnimi vajami oz. interakcijami, saj je učenje ključen problem, ki žuli šolarja oz. mladostnika. Zlasti naj šolarja opozarja na urjenje pozornosti, spomina, poguma in vztrajnosti, ki spadajo med deset pogojev za uspešno učenje. Šolarju bodo v pomoč tudi nasveti glede učenja, ki naj jih postavi na vidno mesto ob delovni mizi.

Obravnavanje odpo rov ni tako zapleteno, kot se morda zdi na prvi pogled, in ga zato ni treba v vsakem primeru prepuščati poklicnim psihoterapevtom. Prepoznavati naj se jih naučijo tudi učitelji in starši, ki dobro poznajo šolarjevo vedenje. Lažje bodo znali oceniti, kdaj pred neugodno resnico beži v nezavedne odpore, kdaj pa v namerno sprenevedanje in laž. Čustveno preobčutljiv šolar običajno izbira odpore, vedenjsko moten sprenevedanje, a to pravilo ne drži povsem, saj se obe obliki bega prekrivata in ju je včasih težko prepoznati. Če se v odnosu do šolarja ali mladostnika zaganjamo le v lov na prepoznavanje odporov ali laži, ne dosežemo veliko, saj se bistvo tega vedenja skriva za negotovostjo, strahom pred zasmehovanjem ali kaznijo, strahom pred napori, lahko tudi za šolarjevo nesposobnostjo. Velja torej najprej preveriti, kaj se dogaja oz. kako šolar doživlja soočenje z neprijetnost jo, pred katero želi ubežati. Kadar gre za odpore, zadostuje že dobronamerno opozorilo brez ostrih pripomb, predvsem pa stik s seboj, in sicer zaradi ozaveščenosti trenutnega odpora. Namerno sprenevedanje in neiskrenost pa si v vsakem primeru zaslužita ostro opozorilo.