Tretji del delavnice je interakcijska vaja, ki sem jo izbral med številnimi opisi delavnic o družini in jo priredil po svoje, saj želim pri udeležencih ozavestiti dogajanje med družinskimi člani in izpeljati razpravo o tem, kaj lahko mladostnik stori za večjo kakovost odnosov doma. Vajo si zamišljam kot vodeno fantazijo. Udeleženci se udobno namestijo, zaprejo oči in sledijo navodilom: »Zamišljaj si, da se vračaš iz šole domov. Na koga najprej naletiš doma? Kako te ogovori? Koga si ti želiš najprej srečati in kako želiš, da bi te ogovoril? Kam odložiš torbo, kaj načrtuješ? Kako poteka tvoje popoldne? So načrti uresničeni? Kaj počneš zvečer? Kdo je zvečer še doma? S kom se pogovarjaš?

Kaj si želiš zvečer? Kako se odpravljaš spat? Kaj bi si želelte), da bi bilo doma drugečel« Vprašanja naj si sledijo zelo počasi z vmesnimi premori, da se udeleženci lažje poglobijo v doživljanje lastnega popoldneva.