Vsebina te delavnice se veže na prejšnjo, saj sta za vsako plodno dejavnost hkrati potrebni strategija in taktika, tj. načrtovanje in način izvedbe. Tako kot ni mogoče nobenega dela začeti brez motivacije, ga ni mogoče opraviti brez orodja. Učno orodje niso le papir, knjige in svinčniki, pač pa tudi izpisovanje, podčrtavanje, označevanje ključnih besed ali misli, izdelava miselnih vzorcev, grafov itd. Drugo pomembno orodje je jezik, ki omogoča pogovor, interakcijo, iskanje nasvetov, stik z drugimi, medsebojno pomoč. Tretje orodje so organi za stik, s pomočjo katerih mladostnik sproti preverja potek učenja oz. katerega koli zastavljenega dela. Še bolj pomembno pa je, da mladostnik učiteljem in staršem predstavi strategijo in taktiko, ki si ju je z lastno izkušnjo pridobil na delavnicah tega projekta. Na ta način jih opozori na svojo zrelost, neodvisnost in odgovornost, poveča se njegov občutek lastne vrednosti, starše in učitelje pa razbremeni morebitnih dvomov in nezaupanja.

Za izpeljavo neke ponavljajoče avtomatizirane dejavnosti mladostnik ne potrebuje ne strategije ne taktike. Potrebuje pa ju vsakič, ko želi neka dosedanja znanja, postopke ali veščine spremeniti zaradi prilagoditev na nove okoliščine. Izkustveno učenje je npr. takšna dejavnost, pri kateri gre za spreminjanje dosedanjih znanj in oblikovanje novih. Če mladostnik ni »piflar«, s~ učenja loti premišljeno, z uporabo ustrezne strategije in taktike. Pri tem pa mora že kar veliko vedeti o lastnih osebnostnih značilnostih in značilnostih okolja, da si ne bi delal utvar in »spuščal megle« v lastno polje dogajanja, da ne bi ovijal svojega duha v številne plasti in si s tem nehote zastiral ozaveščen pregled nad dogajanjem. V takih pogojih ne more dejavnosti niti načrtovati niti razmišljati o načinih izvedbe.