Poseg v dogajanje oz. spremembo stanja je lahko povsem načrtovano razumsko dejanje, lahko čustveno pogojena odločitev, lahko čisto biološka potreba. Pravzaprav je čistega razuma in čiste biologije pri tem še najmanj, saj se čustva vpletajo tako v področje razuma kot biologije. Tako kot smo odrasli, je pri sprejemanju odločitev »krvav pod kožo« tudi mladostnik. Svoje odločitve skoraj vedno veže na čustva ugodja, čeprav jih morda opravičuje z razumsko logiko ali biološko nujnost jo. Nemalokrat se odločitve nanašajo na odpoved nesprejemljivemu, saj je v vsakem od nas nekaj nesprejemljivih teženj. Odloča pa se vsak tako, da jih izživi, se jim odpove ali jih oddalji od sebe (spomete pod preprogo«). Za odločitve sprejme odgovornost sam, saj je sam odgovoren za lasten življenjski slog in način bivanja. Vsak je pač odgovoren zase, saj naj bi poleg čustev in razuma razpolagal tudi s pametjo in vestjo.