Prosti čas naj bi bil pomemben za krepitev ročnih spretnosti, razvoj nadarjenosti, pridobivanje življenjskih izkušenj, utrjevanje družbenih odnosov, življenjskega optimizma, ustvarjalnosti in za razvoj osebnosti nasploh. To je torej čas za razvoj zavesti o sebi, saj srednja šola še vedno skrbi le za razvoj razuma. Šolske in druge neprofitne ustanove ponujajo mladostniku dovolj široko izbiro interesnih dejavnosti, npr. šport, aktivni počitek, prostovoljno delo, kulturo, religiozne vsebine, zabavo in podobno, žal pa še vedno brez vsebin za razvoj osebnosti. Široka izbira interesnih dejavnosti in način njihove ponudbe sta včasih že podobna trženju. Potrošniško usmerjen mladostnik doživlja to kot reklamiranje, ki ga ne jemlje resno. Raje ostaja v svetu lagodnosti, ki ponuja lenarjenje in grizenje pečenega krompirčka ob poslušanju lahke glasbe, gledanju televizije, zabavo ob računalniških igricah in podobno zapravljanje časa. Od tod do tobaka, alkohola in drog pač ni več daleč ...