Če se je mladostnik prebil skozi vse delavnice ali je predelal vsaj dve tretjini izmed njih, se je naučil poiskati oporo v sebi in bo zato sam poskrbel za izboljšave dosedanjega življenjskega sloga oz. za izbor poti do sebe. Delavnice so naravnane k lastnemu iskanju, ne k svetovanju od zunaj, zato vključujejo vaje, v katerih je šolar oz. mladostnik imel priložnost srečevati se v različnih življenjskih vlogah in presojati svoje izbire pri oblikovanju lastnega življenjskega sloga. Pri tem je bil mentor le »svetilničar«, ki je šolarjem, mladostnikom, njihovim staršem in učiteljem osvetljeval njihova polja, da bi vsak od njih lažje ugledal obrise ozadja, odnos med liki in prepoznal gestalte, ki se oblikujejo v vsakem od teh polj. Udeleženci so se naučili ločevati med lastnim poljem in polji drugih, da ne bi drug drugemu (še naprej) hodili v zelje. Spoznali so, da vsak gleda s svojimi očmi in vidi tisto, kar želi videti oz. kar so ga naučili gledati. Mentor jim ne more in tudi noče posoditi lastnih oči, da bi stvari gledali z njimi.