V Nemčiji je ta težava še posebej akutna, ker je šolski sistem še vedno urejen tako, da se otroci razdelijo že po štirih letih osnovnega šolanja. O poklicni prihodnosti teh otrok odločajo ljudje, ki pogosto nimajo niti časa niti interesa, da bi se posvetili individualni osebnosti vsakega lO- oziroma 1 l -letnika. Taka šolska politika nima nikakršne resne znanstvene podlage. V resnici gre za posredno, čeprav grobo kršitev konvencije o otrokovih pravicah Združenih narodov, zaradi nje pa so tako starši kot otroci včasih pod zares nečloveškim pritiskom. Tako ne smemo biti presenečeni, če čedalje več otrok in mladostnikov šoli obrača hrbet, s čimer zatirajo svojo prvobitno željo po znanju.