Spremenite pospravljenje v igro.

Če imate majhnega otroka, poskusite pospravljanje spremeniti v skupno igranje. Recite: "Pa poglejva, kdo lahko da več igrač v to škatlo. Stavim, da te lahko premagam. Pripravljen, pozor, zdaj!" pustite otroku, da zmaga! Nato mu recite: "Bravo, prvak v pospravljanju igrač si."

Če otrok noče pospravljati, boste morali uporabiti tehniko, imenovano 'izbira in posledice'. Ne samo da to ustavi sitnarjenje, pač pa tudi aktivira del v otrokovih zgornjih možganih, ki je odgovoren za sprejemanje odločitev. Primite otroka za roke, mirno ga poglejte v oči in mu recite: V tej hiši imamo pravilo, da mora tisti, ki nered povzroči, nered tudi pospraviti, zato lahko izbiraš. Lahko pospraviš igrače zdaj ali pa jih bom pospravila jaz. Toda vsako igračo, ki jo bom pospravila, ti bom vzela in jo dala v škatlo. Tam jo bom imela, dokler mi ne boš pokazal, da razumeš, da je treba pospravljati. Povej mi, kako si se odločil. Pri veliko otrocih to zaleže in se lotijo pospravljanja. Če vas otrok nima za mar, ga ne prosjačite in prepričuj te, ampak naredite, kot ste napovedali. Pospravite igrače in jih odnesite stran. Otrok si jih lahko prisluži nazaj, če vam pomaga pospraviti kaj drugega v stanovanju.