Ankilozirajoči spodilitis
Dodatek za zdravnike
Zdravljenje
Cilji zdravljenja so poučevanje bolnika, ohranjanje gibljivosti hrbtenice in prizadetih sklepov ter lajšanje bolečin.
Najpomembnejša naloga zdravnika družinske medicine je motivacija bolnika za redno telesno vadbo vsaj dvakrat dnevno, pri kateri bo ohranjal gibljivost hrbtenice in prizadetih perifernih sklepov ter svetovanje zdravega načina življenja. Fizikalno zdravljenje in balneoterapija sta pomembna zlasti pri novoodkritih bolnikih ter pri bolnikih z aktivnejšo obliko bolezni, v ospredju je kinezioterapija. Neselektivni nesteroidni antirevmatiki izboljšajo simptome bolezni, omejitev predstavljajo stranski učinki na prebavilih. Za prebavila so bolj varni COX-2 selektivni zaviralci: npr. etodolak, meloksikam in koksibi. Sulfasalazin in metotreksat sta se izkazala kot uspešna pri prizadetosti perifernih sklepov, učinka na aksiaIno prizadetost pa niso potrdili. Ob hujših poslabšanjih je utemeljeno pulzno zdravljenje z glukokortikosteroidi, ki prehodno zmanjša simptome za 2-12 mesecev. Dolgotrajna uporaba sistemskih steroidov se odsvetuje. Pri prizadetosti perifernih sklepov je učinkovita lokalna aplikacija steroida v prizadeti sklep. Biološka zdravila (zaviraIci TNF-alfa) pomenijo velik napredek v zdravljenju, zdravila uvaja revmatolog in ga redno nadzoruje zdravnik družinske medicine. Zdravilo si bolnik daje podkožno.
Pri prizadetosti kolčnih sklepov je pogosto potrebna kirurška vstavitev popolne proteze.
Vir: Navodila za bolnike; Združenje zdravnikov družinske medicine, 2009