Odkritje, da bakterije povzročajo bolezni, je vodilo do pojmovanja, ki danes velja za napačno _ sterilno življenje ne pomeni življenja brez bolezni. In identifikacija snovi, ki lahko uničijo bakterije, je ustvarila osnovo za industrijsko medicino, ki se jo je dalo tržiti - zdravila. Da so antibiotiki edina substanca, ki dejansko posega v vzrok bolezni, procesa ni postavilo pod vprašaj. Še danes zaznamuje uporaba zdravil medicinski miselni svet uradne medicine v veliki meri.

Kot dokaz za uspeh teh kemično-mehanskih posegov je podaljšana življenjska doba v industrijskih državah. Resnično večina ljudi ni še nikoli dosegla takšne starosti kot danes. In to je - kot pravijo predstavniki uradne medicine komaj začetek vedno nove ugotovitve, nazadnje v genski tehnologiji, bodo kmalu omogočale življenjsko dobo prek 100 let; vsakdo bi tako lahko naročil, da mu iz osnovnih celic pripravijo organe, če z leti kakšna njihova funkcija izpade.

Objektivne raziskave pa za zdaj še niso opravičile teh pričakovanj.