Koga lahko bolezen prizadene?

Kronična ledvična odpoved je skoraj vedno posledica bolezni ledvic in sečil, na primer vnetij ledvic ali odtočnih motenj urina zaradi ledvičnih kamnov, hipertrofije prostate ali tumorjev.

Nadaljnji dejavniki tveganja za ledvično odpoved so:
• infekcijske bolezni drugih organov, katerih povzročitelj se s krvjo razširi v ledvični meh;
• presnovne bolezni, kot na primer sladkorna bolezen;
• dlje časa povišan krvni tlak;
• napredovana arterioskleroza;
• motnje srčnega ritma, srčni infarkt;
• jetrna odpoved;
• zloraba drog (odvisnost od heroina), dolgotrajno jemanje sredstev proti bolečinam (nefropatija, povzročena z anaigetiki) ali drugih zdravil in druge počasne zastrupitve.

Ledvice lahko ponovno okrevajo celo po močni izgubi funkcije: akutno - sicer brez zapletov - ledvično odpoved je na primer ob takojšnjem zdravljenju mogoče stabilizirati v nekaj dneh. Preden pa sta ledvici znova popolnoma sposobni prevzeti svojo funkcijo, lahko traja tudi do enega leta.

Prepozno ali sploh ne zdravljeno ledvično obolenje pripelje do smrtno nevarnih zapletov, predvsem kadar odpovejo tudi drugi organi. Posledica so lahko problemi s srcem, srčna odpoved, vnetje osrčnika, zastoj tekočine v pljučih (pljuni edem) in motnje zavesti. V teh primerih je največkrat mogoče ledvično funkcijo obnoviti le v omejenem obsegu.

Pri kronični ledvični insuficienci so možnosti ozdravljenja slabe in je večinoma treba do smrti umetno čistiti kri.