Sladkorna bolezen je presnovna bolezen, katere glavna značilnost je povišana koncentracija glukoze (krvnega sladkorja) v krvi. Le-ta pa sčasoma privede do nepopravljivih okvar nekaterih organov, predvsem oči, ledvic, živcev, srca in žilja. Zvišan nivo glukoze v krvi je posledica nezadostnega izločanja hormona posebnih celic trebušne slinavke, inzulina, nezadostnega delovanja inzulina na tkiva ali pa obojega. Inzulin lajša vstop glukoze v celice tkiv. V bistvu gre pri sladkorni bolezni za več različnih bolezenskih stanj, ki jim je skupna le zviša na vrednost glukoze v krvi. Pri sladkorni bolezni tipa 1 gre za hudo pomanjkanje oz. odsotnost inzulina, ker je bolnikov imunski sistem uničil lastne celice, odgovorne za proizvodnjo inzulina. Pri tipu 2 gre sprva za zmanjšano občutljivost tkiv za inzulin, kasneje pa tudi za zmanjšano izločanje inzulina. Do sladkorne bolezni pa lahko privede tudi vnetje, poškodba ali operativna odstranitev trebušne slinavke. Sladkorna bolezen med nosečnostjo je v osnovi tipa 2, ki se razkrije zaradi hormonskih sprememb. Po nosečnosti izgine, vendar pa njen pojav med nosečnostjo lahko napoveduje pojav sladkorne bolezni tipa 2 v kasnejših letih.