Nekatere šole trdijo, da preprosto ne morejo ustrezno poskrbeti za varnost na igrišču ali da nimajo osebja, s katerim bi lahko zagotovile varnost vsakega otroka.

Če bi se v vseh šolah res zavedali, kakšne posledice ima ustrahovanje na otrokove možgane, mislim, da bi se morda zganile tako šole kot vlada. Jaz bi na vsako šolsko igrišče (tam se dogaja večina ustrahovanja) postavila nadzorne video kamere. Nekateri bi ugovarjali, da je to kršenje otrokovih pravic, vendar pa je prav gotovo naša dolžnost zavarovati vsakega otroka pred poškodbami možganov in psihološkimi ranami, ki se pogosto ne zacelijo vse življenje in so lahko posledica ustrahovanja, da ne omenjam neznosnih občutkov nemoči, osamljenosti in velikokrat groze. Nekatere šole se zavedajo nujne potrebe po uveljavitvi učinkovitih ukrepov proti ustrahovanju z ničeln o stopnjo strpnosti in poskrbijo, da je igrišče ves čas nadzorovano.