Patogeneza in klinična slika

Pri ljudeh se bolezen kaže z obilno vodeno ali sluzasto drisko tudi pet- do desetkrat na dan. Tekoči iztrebki so največkrat rumeno-zelene barve. Driske navadno spremljajo še bolečine in krči v trebuhu, siljeneje na bljuvanje, bljuvanje, pomanjkanje teka in nekoliko zvišana telesna temperatura. Driska se pojavi 7 do 10 dni po okužbi. Pri ljudeh z normalno imunostjo driska traj!1 približno 9 do 15 dni, redkeje več tednov. Bolezen, ki je lahko tudi brez bolezenskih znakov, navadno preneha sama od sebe, brez specifičnega zdravljenja.

Pri bolnikih s pomanjkljivo imunostjo (npr. pri bolniku z aidsom) se driska ponavlja, traja več mesecev in se lahko konča s smrtjo. Pri teh bolnikih je kriptosporidioza ena izmed najbolj pomembnih oportunističnih okužb. Imunodeficientni bolniki močno shujšajo, saj zaradi driske izgubijo veliko tekočine, okoli 3 litre na dan, lahko pa tudi mnogo več. Poročajo, da kriptosporidioza pri bolnikih z aidsom v razvitih državah povzroča driske pri 14 % bolnikov, v državah v razvoju pa pri 24 %. Okužba pri omenjenih bolnikih lahko povzroči tudi vnetje dihalnih poti, žolčnika, jeter in trebušne slinavke. Bolezensko stanje se izboljša, če se izboljša imunsko stanje, npr. prenehanje jemanja raznih imunosupresivnih sredstev, protiretrovirusno zdravljenje pn bolnikih z aidsom (Tanyuksel in sod., 1995, Guerrant, 1997, Chen in sod., 200 Hunter in Nichols, 2002, Xiao in sod., 2004, Tomažič in sod., 2004).