Mišice

Čeprav so gibi, ki jih opravljate, zelo raznoliki, pa delujejo po zelo preprostem načelu. Vsaka mišica se lahko skrči v določeni smeri in za vsako obstaja nasprotna mišica (antagonist). Kadar se ena mišica napne oziroma skrči, se njen antagonist sprosti, in nasprotno. Primer tega proti igralca sta biceps in tri ce ps, ki roko skrčita in iztegneta v komolcu. Kadar se biceps skrči, se triceps sprosti: roka se skrči. Kadar pa se triceps skrči, se biceps sprosti: roka se iztegne. Nekateri sklepi so obdani s skupinami igralcev protiigralcev, kar omogoča zapletenejše gibe.

Osnovno načelo torej pomeni, da je življenje proces stalnega krčenja in sproščanja mišic. Tudi kadar ste sproščeni oziroma ko mislite, da ne delate nič z mišicami, so te nenehno pod rahlo napetostjo; so na neki način stalno v gibanju. Kdor opravlja težka fizična dela, naj si med delom privošči počitek, kdor pa vsak dan preživi dlje časa v prisilnem sedenju, se bo najbolje sprostil z gibanjem.

Veliko funkcij, ki jih opravljajo organi, si je mogoče predstavljati le, če jih primerjate s stroji. Če si želite predstavljati funkcijsko sposobnost mišic, potem se morate otresti takšne predstave. Značilno za mišice je namreč to, da se zaradi uporabe ne iztrošijo. Nasprotno: uporaba jih naredi močnejše. Neuporabljene mišice pa postanejo ohlapne, hkrati pa se izgubi tudi velik del kostne mase - mišice so namreč pritrjene na kosti prek tetiv.

Ne morete pa vseh mišic razumsko upravljati, kakor vam godi - ne delujejo vse mišice pod vplivom volje. Tako imenovane gladke mišice v prebavilih ali mišičje drobovja usmerja živčni sistem oziroma hormone, ne da bi človek kakor koli vplival na to. Tako je nemogoče, bi srce nehalo biti ali bi želodec in črevo pozabila prebavljati. Gladke mišice delujejo počasneje kot ogrodne, vendar se zato tudi pozneje utrudijo.