Vidni pigment - sestoji iz karotina in beljakovin - nenehno nastaja in se porablja v vidnih celicah. Ko pade nanj svetloba, se z njegovo pomočjo razelektri električni potencial celice. Tako se pretvori vsak svetlobni impulz v majhen električni impulz, ki potuje do možganov. Pri tej reakciji se očesno barvilo »porabi« in zato neprenehoma nastaja nov, kar pomeni, da je oko pripravljeno na nove reakcije šele po petih stotinkah sekunde. Prijeten učinek te »lenobe« se čuti pri frekvenci najmanj petindvajsetih slik na sekundo, ko postanejo slike v filmu ali televiziji neprekinjeno gibanje. Ko se iz predora pripeljete na sončno svetlobo, vas ta slepi. Zenica se hitro prilagodi močni svetlobi - se zoži, obratno pa se zgodi, ko stopimo nenadoma v temen prostor, tudi sprva ne vidimo potem pa se zenica razširi. Včasih potrebuje oko tudi dlje časa, da se navadi na temo. V prvih minutah prilagajanja sodelujejo paličnice in čepnice, pozneje pa le paličnice. Kako dolgo bo prilagajanje trajalo, je odvisno od tega, kako dolgo je bilo oko izpostavljeno močni svetlobi in kako ozka je bila zenica, ko smo prišli v temo.