Neizpolnjena želja po otroku nikakor ni usoda redkih posameznikov. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije skoraj 15 odstotkov vseh parov v reprodukcijskem obdobju ostaja brez otrok za daljši čas, trajno pa brez naraščaja ostaja okoli 3 do 5 odstotkov parov. V Evropi skoraj tretjino vseh žensk doleti zakasnjena nosečnost. Kar pa je ob tem redko povedano: kot »neploden« se par obravnava šele takrat, ko v času enega leta ne pride do zaželene nosečnosti, čeprav imata partnerja redne nezaščitene spolne odnose. To je pomembna točka za vse, ki jih želeni otrok pusti čakati; številni so razlogi, zakaj se stvari ne odvijajo po načrtih in psihični pritisk, da mora nujno uspeti, je eden pomembnejših. Čas čakanja je za te pare mučno dolg; vendar pa se v veliko primerih enkrat ta želja le uresniči.