x
Vse kategorije

Akutne driske so jeseni še posebej pogoste, zato je pravilno in pravočasno ukrepanje ključno!

torek, 05 november 2013

Akutna driska ali akutni gastroenteritis je opredeljena kot zmanjšana konsistenca blata (mehko ali tekoče blato) in/ali povečanje frekvence odvajanja blata (≥ 3-krat v 24 urah) z vročino ali bruhanjem oziroma brez vročine ali bruhanja. Akutna driska običajno traja manj kot 7 dni in ne več kot 14 dni. Najpogostejši povzročitelji akutne driske pri otrocih so virusi, med njimi rotavirus.

Rotavirus kot povzročitelj epidemij

Zaradi velike kužnosti in lahkega širjenja je rotavirus pogosto povzročitelj epidemij v vrtcih, domovih za ostarele in bolnišnicah. Okužba z rotavirusom se zelo hitro širi, zato je velika nevarnost, da zboli celotna družina, ko zboli prvi družinski član. Rotavirusne okužbe srečujemo skozi vse leto, čeprav jih je pri nas največ od novembra do maja. Otrok se lahko okuži večkrat, vendar so ponovne okužbe praviloma blažje oblike. Zaskrbljujoč je podatek, da v Evropi še vedno vsako leto umre 231 otrok mlajših kot 5 let, zaradi dehidracije, ki nastane ob akutni driski. Rotavirusne okužbe lahko preprečimo tudi s cepljenjem, vendar lahko tudi cepljen otrok dobi drisko, ki pa praviloma poteka blažje.

Kje se lahko najpogosteje okužimo?

V vrtcu, šoli ali na delovnem mestu. Otroci od sorojenca, ki obiskuje vrtec ali šolo. V zaprtih prostorih, kjer se zadržuje veliko ljudi (npr. gledališče, kino, nakupovalni centri).

Kako prepoznamo okužbo z rotavirusom?

Z rotavirusom se do 5. leta starosti okuži kar 95 % otrok, ki se lahko okužijo 1-krat do 2-krat na leto.

Prvi znaki okužbe se pojavijo od 12 ur do 4 dni po stiku z virusom. Najpogosteje se javljajo kot bolečine v trebuhu, bruhanje in vročina, ki je lahko zelo visoka. Sledi driska, ki je glavni bolezenski znak. Bruhanje in driska lahko povzročita nevarno izgubo tekočine, zato je nujno potrebno nadomeščanje tekočin.

Treba je poudariti, da lahko akutna driska pri otroku, mlajšem od 2 let, poteka bistveno hujše kot pri starejšem otroku.

Pomembni so higienski ukrepi!

Rotavirusi so izjemno kužni, saj so stabilni pri sobni temperaturi in tako se lahko na otroških igralih, stolih in mizicah obdržijo po več mesecev, če jih ne uničimo z razkužili. Širijo se tudi po zraku.

Za preprečevanje širjenja okužbe so priporočljivi naslednji ukrepi: otroci, ki imajo prebavne težave, morajo ostati doma še vsaj dan ali dva po prenehanju težav; izjemno pomembno je redno in temeljito umivanje rok; roke lahko razkužite tudi večkrat na dan; če otrok bruha, je treba vse temeljito očistiti, prekuhati ali pa vreči v smeti; rabljene plenice je treba čim prej odstraniti iz stanovanja; priporoča se tudi čiščenje površin, igrač in predmetov v okolici otroka.

Kako ravnati ob driski?

Sodobno zdravljenje driske temelji na 2 načelih in ima 2 osnovna cilja:
1. Takojšnje nadomeščanje tekočin in elektrolitov ter ustrezno vzdrževanje primerne hidracije in elektrolitskega ravnovesja pri otroku.
2. Primerna prehrana, ki preprečuje podaljšanje obdobja driske in stradanja.

Nadomeščanje izgubljene tekočine

Nadomeščanje tekočine je prvi in najpomembnejši ukrep pri driski in bruhanju. Z dodajanjem rehidracijske raztopine preprečimo dehidracijo. Znaki dehidracije: otrok je žejen, ima suha in razpokana usta, oči so upadle, koža je bleda in hladna. Otrok lula manj kot običajno, urin je temnejše barve in lahko ima neprijeten vonj. Pri blagi do zmerni izsušitvi je priporočljivo popiti v prvih štirih do šestih urah od 50 do 100 ml tekočine na kilogram telesne teže, nato pa 100 do 200 ml na kilogram telesne teže na dan do konca bolezni. Rehidracijska raztopina preprečuje dehidracijo, vendar ne vpliva na zmanjšanje driske.

Urejanje prebave

Probiotiki so učinkovita pomoč ob lajšanju akutne driske. Raziskave so dokazale učinkovitost probiotikov pri preprečevanju in zdravljenju nenadne driske otrok in odraslih.

Največji učinek imajo pri virusnih driskah (rotavirusi), kjer dokazano vplivajo na skrajšanje trajanja drisk7,8 in pri driskah, ki nastanejo kot posledica jemanja antibiotikov. Evropsko združenje pediatrov pri pojavu akutne infekcijske driske priporoča rehidracijo z rehidracijsko tekočino in probiotične seve, ki imajo dokazano učinkovitost, v primerni koncentraciji. Probiotika, ki sta pokazala učinkovitost v različnih metaanalizah, sta Lactobacillus rhamnosus GG (I, A) in Sacharomyces bulardii6 (II, B).

Prehrana

Priporočila o prehrani med nenadno drisko poudarjajo pomen nadaljevanja dojenja in zgodnje uvajanje normalne prehrane pri otroku, najkasneje 4–6 ur po začetku rehidracije. Materino mleko vsebuje veliko koristnih snovi, ki ugodno vplivajo na hitro okrevanje in ozdravitev črevesa ter s tem povezano prehranjenost otroka. Otrok se naj doji večkrat na dan, kolikokrat pač želi. Pri malčku in večjem otroku pa priporočamo hitro uvajanje normalne uravnotežene prehrane brez dietnih omejitev.

Kdaj moramo otroka z drisko peljati k zdravniku?

Samozdravljenje svetujemo le otrokom z akutno drisko. Ob tem je priporočljivo upoštevati tudi otrokovo starost; čim mlajši je otrok, tem prej svetujemo obisk pri zdravniku:

• < 1 leto starosti: ob trajanju > 1 dan,
• < 3 leta starosti: ob trajanju > 2 dni,
• > 3 leta starosti: ob trajanju > 3 dni.


Splošno priporočilo je, da otroka z drisko, ki se v 2–3 dneh ne izboljša, pošljemo k zdravniku, saj se pri drugače zdravih posameznikih z akutno drisko brez zapletov stanje običajno popravi v 24 do 48 urah.

Komentirajte

Prijava na e-novice

Spremljajte naše e-novice in bodite obveščeni o ugodnostih in promocijskih bonih, s katerimi lahko prihranite.