Astaksantin - varno, naravno protivnetno sredstvo

Protivnetna zdravila so na slabem glasu. Aspirin lahko povzroči krvavenje želodca. Paracetamol lahko škoduje jetrom. Potem je tu močen selektivni zaviralec Cox-2 Vioxx, ki lahko povzročita težave s srcem. Dejstvo je, da ima večina protivnetnih zdravil lahko nevarne stranske učinke. V reviji New England Journal of Medicine so poročali, da nesteroidna protivnetna zdravila v ZDA povzročijo približno toliko smrti kot AIDS (Wolf et al, 1999). Mnogi ljudje z artritisom se zatečejo k glukozaminu in hondroitinu, vendar njuno delovanje pomaga le delu bolnikov.

Kaj naj torej stori oseba z artritisom, tendinitisom ali le preprosto z dobrimi starimi bolečinami? Poskusi naj z jemanjem naravnega astaksantina.

Naj opozorimo, da astaksantin ne deluje tako močno in zagotovo ne tako hitro kot predpisana zdravila, a na srečo je to varna, naravna alternativa. Večina ljudi ne bo čutila učinkov (zmanjšanja bolečin, povečane moči in gibljivosti) še dva do štiri tedne po začetku jemanja astaksantina - če smo pošteni, bo kar 25 % ljudi sprva čutilo poslabšanje, a tako delujejo naravna zdravila - so manj koncentrirana kot zdravila na recept, zato traja dalj časa, da zaznamo njihov učinek. Ker imajo ljudje različno presnovo, tudi ne učinkujejo enako pri vseh, kar pa sicer velja tudi za druga zdravila. V različnih kliničnih raziskavah, ki so se nanašale na vnetja, se je pokazalo, da je naravni astaksantin zelo učinkovit pri večini ljudi, zelo pomembno pa je tudi, da nima nikakršnih škodljivih stranskih učinkov. Edini morebitni stranski učinek pri tistih, ki jemljejo velike količine astaksantina (torej daleč nad priporočljivimi 4-12 mg na dan), je rahla oranžna obarvanost njihovih dlani in stopal. To je posledica barvila v astaksantinu, ki se odlaga v koži, a kot bomo videli pozneje, je to koristno, saj deluje kot sredstvo za zaščito pred soncem.

Pri več kot 80 odstotkih obolelih za artritisom se stanje izboljša, če jemljejo astaksantin!

Vprašalnik, ki ga je izpolnilo 247 uporabnikov astaksantina, je pokazal, da »več kot 80 % tistih, ki so čutili bolečine v hrbtu ter simptome osteoartritisa in revmatoidnega artritisa potrjuje izboljšaje, odkar jemljejo astaksantin. Prav tako jemanje astaksantina lajša simptome astme in povečane prostate. Vse to so vnetna stanja, ki so tesno povezana s škodljivim delovanjem oksidacije.« (Guerin et al, 2002)
Vnetje in astaksantin
Vnetje je proces zdravljenja, ki se sproži, ko je v našem telesu kaj narobe. Tako se naše telo bori proti virusom in bakterijam, pa tudi proti mehanskim poškodbam, npr. če si zvinemo gleženj. V večini naših tkiv so prisotni mastociti, ki so ključni sprožilci vnetja in sproščajo številne močne vnetne mediatorje. Ti na mesto vnetja pritegnejo bele krvničke ali pa jih aktivirajo, da proizvajajo dodatne vnetne mediatorje.

Obstajajo najrazličnejši vnetni mediatorji. Med najbolj znanimi so histamin, tumorski nekrozni faktor alfa, reaktivne kisikove vrste, kot so dušikov oksid, vodikov peroksid, interlevkini in prostaglandini. Prostaglandini nastanejo iz arahnoidonske kisline, tvorita pa jih enci ma ciklooksigenaza-l (COX-l) in ciklooksigenaza-2 (COX-2). Protivnetno zdravilo na recept Vioxx je zelo močen zaviralec COX-2. Tudi aspirin je zaviralec obeh encimov COX. Od teh izdelkov se astaksantin razlikuje po tem, da učinkuje na večje število različnih mediatorjev, a na blažji, manj koncentriran način. Zato je lahko astaksantin učinkovito protivnetno sredstvo brez škodljivih stranskih učinkov.
Mehanizem delovanja
Mehanizem delovanja astaksantina so razkrili z raziskavami in-vitro in in-vivo. Potrdili so ga tudi z različnimi medicinskimi poskusi na ljudeh z različnimi oblikami vnetij.

Protivnetne lastnosti astaksantina so tesno povezane z njegovo veliko antioksidacijsko sposobnostjo. Deluje tako, da zavira različne protivnetne mediatorje. Venem od poskusov, ki so ga opravili na miših in in-vitro, se je astaksantin izkazal kot zaviralec tumorskega nekroznega faktorja alfa (TNF-alfa), prostaglandina E-2 (PGE-2), interlevkina 1 B (IL-l B) ter dušikovega oksida (NO), pa tudi enci ma Cox-2 in nuklearnega faktorja kapa-B (Lee et al, 2003).

V drugi raziskavi in vitro, izvedeni istega leta (vodil jo je raziskovalec z medicinske fakultete Univerze v Hokaidu na Japonskem), so ugotovili, da astaksantin zavira tvorbo NO, PGE-2 in TNF-alfa. Ugotavljali so tudi protivnetno delovanje astaksantina v očeh podgan. Inducirali so uveitis (vnetje uvee, ki zajema šarenico, ciliarnik in žilnico očesa) in ugotovili, da astaksantin v očeh učinkuje protivnetno, v odvisnosti od odmerka, in sicer tako, da zavira tvorbo NO, PGE-2 in TNF-alfa in tako neposredno blokira aktivnost encima sinteze dušikovega oksida (Oghami, et al, 2003). Ta raziskava je dokazala, da astaksantin blaži vnetje oči, ki je temeljni vzrok različnih bolezni, povezanih s poslabšanjem vida.

Astaksantin se proti vnetjem bori tudi tako, da zavira encime ciklooksigenazo (Cox-l in Cox-2). Kot smo že omenili, je Vioxx močen zaviralec Cox-2. Zaradi svoje moči ima tudi nezaželene stranske učinke, povzroča npr. težave s srcem. Tudi astaksantin je zaviralec Cox-2. Laboratorijske analize so pokazale, da astaksantin približno enako intenzivno zavira tudi Cox-l (Brunswick Laboratories), medtem ko Celebrex veliko močneje zavira Cox-2 kot Cox-l. Naravni astaksantin sicer učinkuje počasneje, a na več vnetnih mediatorjev, prav zato pa nima nezaželenih stranskih učinkov. Varneje in učinkoviteje je zavreti več vnetnih mediatorjev za 30 odstotkov kot enega samega za 100 odstotkov (Cole G., 2005). V primerjavi z aspirinom, paracetamolom in protivnetnimi zdravili na recept je astaksantin varnejši in učinkuje pri večjem odstotku ljudi.
Tiha vnetja in C-reaktivni protein
Občasna vnetja so normalen proces, ki je koristen za naš organizem, tiha vnetja pa so lahko uničujoča. Dolgotrajna vnetja lahko vodijo v poškodbo tkiv in povzročajo številne hude bolezni. Ljudje pogosto za takšna vnetja v naših telesih sploh ne vemo. »Pred desetletji so raziskovalci krivili oksidacijo in proste radi kale za vse, od raka do bolezni srca. Danes so v središču pozornosti kronična, dolgotrajna vnetja. Vnetja lahko v naših telesih povzročijo prav toliko škode kot oksidacija,« pravi nevroznanstvenik z Univerze Tufts. »Kjer najdete eno, boste našli tudi drugo. To vključuje ne le očitne vnetne bolezni, kot sta astma in revmatoidni artritis, temveč tudi aterosklerozo, Alzheimerjevo bolezen, raka na danki in diabetes« (Underwood A., 2005).

Lahko se počutimo povsem zdrave, medtem pa tiha vnetja počasi najedajo naša telesa in povzročajo bolezni, ki so lahko nazadnje za nas usodne. Zato je pomembno, da se borimo tako proti oksidaciji in prostim radikalom kot tudi proti tihim vnetjem. Tiho vnetje se od klasičnega razlikuje v tem, da ne povzroča bolečin, ki bi jih zaznali. Zato lahko v telesu vztraja leta, če ne desetletja, in škoduje našemu srcu, imunskemu sistemu in možganom.

Tiha vnetja običajno ugotavljamo z meritvami vsebnosti C reaktivnega proteina (CRP) v krvi. CRP nastaja v jetrih in srčnih arterijah, od koder se sprošča v krvni obtok, kadar se telo bori proti vnet ju. Je kazalnik vnetne aktivnosti, ne povzroča pa vnetij (Perry S., 2006).

Leta 2006 so v klinični raziskavi, opravljeni na ljudeh, analizirali učinek naravnega astaksantina na vsebnost CRP v krvi. Raziskavo so opravili v Središču za zdravstvene raziskave in študije v Kaliforniji, neodvisnem raziskovalnem podjetju, ki je specializirano za preučevanje hrane z zdravilnimi učinki. V vzorcu je bilo 25 oseb, raziskava pa je trajala osem tednov. Šestnajst oseb je prejemalo naravni astaksantin, devet pa placebo. Vsebnost CRP v njihovi krvi so merili pred začetkom jemanja nadomestka k hrani in ob koncu raziskave. Rezultati so bili zelo obetavni: v povprečju se je v skupini, ki je jemala naravni astaksantin, vsebnost CRP v krvi zmanjšala za 20,7 % v zgolj osmih tednih, v skupini, ki je prejemala placebo, pa se je vsebnost CRP povečala (Spiller et al, 2006a).

V raziskavi, opravljeni leta 2006, so ugotavljali delovanje naravnega astaksantina pri ljudeh s povišanim CRP-jem. Po treh mesecih se je 43 % osebam, ki so jemale astaksantin, raven CRP v krvi toliko znižala, da so prešle iz visoko ogrožene skupine v povprečno ogroženo skupino. Pri tistih, ki so jemali placebo, je vrednost CRP-ja ostala visoka. (Mera Pharmaceuticals, 2006).
Teniški komolec (tendinitis)
Teniški komolec je oblika tendinitisa oz. vnetja kit. Kdor trpi za teniškim komolcem, ima zmanjšano moč prijema in čuti bolečine pri prijemanju predmetov. Kot kaže, je astaksantin zelo učinkovit pri blaženju vnetja tetiv. Dr. Spiller iz Centra za zdravstvene raziskave in študije je izvedel zelo zanimivo raziskavo na pacientih, ki so imeli težave s teniškim komolcem. V raziskavo je bilo vključenih 33 ljudi. 21 jih je osem tednov jemalo kapsule naravnega astaksantina, 12 pa jih je prejemalo placebo. Moč stiska so merili pred začetkom in po koncu osemtedenskega obdobja. Pri skupini, ki je jemala naravni astaksantin, se je po osmih tednih stisk v povprečju okrepil za 93 %, zmanjšale pa so se tudi njihove bolečine (Spiller, et al, 2006b).
Sindrom karpalnega kanala (Zažemek središčnega živca v karpalnem tunelu)
Sindrom karpalnega kanala (SKK) je neozdravljiva bolezen zapestja, povzroča pa otopelost, bolečino ali v izjemnih primerih celo ohromelost roke. Najpogosteje ga poskušajo omiliti tako, da irnobilizira]o zapestje, če pa se stanje ne izboljša, je potrebna operacija, ki pa ni vedno uspešna. Sredstvo, ki bi odpravljalo simptome SKK, bi bilo torej nadvse dobrodošlo.

Tudi v tem primeru je poskus trajal osem tednov, vključenih pa je bilo 20 ljudi s simptomi SKK . Trinajst jih jemalo naravni astaksantin, sedem pa placebo. Udeleženci so izpolnili vprašalnike trikrat v času poskusa - na začetku, po štirih tednih in po osmih tednih. Vsakič so odgovarjali na vprašanja o tem, kolikokrat na dan čutijo bolečine (njihovo jakost in trajanje). Pri tistih, ki so jemali naravni astaksantin, se je jakost bolečin po štirih tednih zmanjšala za 27 %, po osmih tednih pa za 41 %. Podobno je bilo tudi s trajanjem bolečin: po štirih tednih se je zmanjšalo za 21 %, po osmih pa za 36 %. Nekateri so tudi napisali, da so po uporabi naravnega astaksantina lahko bistveno spremenili način življenja (Nir and Spiller, 2002a).
Reumatoidni artritis
Dr. Nir in dr. Spiller sta izvedla tudi zelo obetavni klinični poskus na ljudeh, ki trpijo za revmatoidnim artritisom. Revmatoidni artritis je avtoimunska bolezen, pri kateri imunski sistem bolnika napada samega sebe. To vrsto artritisa je veliko teže zdraviti kot osteoartritis, saj gre za kronično bolezen, ki lahko pohabi bolnike. Žal mnoge tradicionalne terapije niso kaj prida učinkovite, zdravila na recept pa lahko škodujejo zdravju pacientov zaradi stranskih učinkov ali pa ne delujejo, kot bi želeli.

V raziskavi je sodelovalo 21 oseb, štirinajst jih je jemalo astaksantin, sedem pa placebo. Na začetku raziskave, po štirih tednih in po osmih tednih so merili jakost bolečin in zmožnost izvajanja vsakodnevnih aktivnosti. Bolečine so se pri skupini, ki je jemala astaksantin, zmanjšale za 10% po štirih tednih in za več kot 35 % po osmih tednih. Zmožnost izvajanja vsakodnevnih aktivnosti pa se je po štirih tednih povečala za 15 %, po osmih pa za več kot 40 % (Nir, Spiller, 2002). Še enkrat se je izkazalo, da lahko naravni astaksantin pomaga ljudem, ki trpijo za hudimi vnetji.
Bolečine v sklepih po telesni vadbi
Preden sta dr. Spiller in dr. Nir začela s svojim raziskovanjem protivnetnih lastnosti naravnega astaksantina, je raziskovalec dr. Andrew Fry ugotovil protivnetno učinkovanje astaksantina pri povsem drugi skupini ljudi. Ti ljudje niso trpeli za nobeno boleznijo ali poškodbo.

Dr. Fryja je zanimalo, kako astaksantin deluje v primeru bolečin v sklepih in mišicah po pretirani telesni vadbi. Poskus je opravil na dvajsetih mladeničih, ki so redno vadili z utežmi, saj prav ti ljudje pogosto čutijo bolečine v sklepih, ki so posledica vadbe. Ta raziskava je trajala le tri tedne, kar je razmeroma kratko obdobje glede na kumulativno naravo astaksantina, saj potrebuje več časa, da se koncentrira v telesu. Skupina, ki je jemala astaksantin in skupina, ki je jemala placebo, sta intenzivno obremenjevali kolena na napravah za fitnes (trenažerjih).

Skupina, ki je jemala placebo, je čutila precejšnje bolečine v kolenskih sklepih takoj po vadbi, pa tudi še 10,24 in 48 ur po vadbi. Mladeniči, ki so jemali naravni astaksantin, pa niso čutili nikakršnih bolečin v kolenih. Izkazalo se je, da zmerni 4-miligrarnski dnevni odmerek naravnega astaksantina povsem prepreči bolečine v sklepih po naporni vadbi (Fry A., 2001).

Ta poskus je zelo pomemben zato, ker kaže, da protivnetne lastnosti naravnega astaksantina lahko pomagajo različnim ljudem - ne le tistim, ki trpijo za vnetnimi boleznimi, temveč tudi tistim, ki veliko telovadijo ali fizično delajo.

Naravni astaksantin lahko pomaga pri odpravljanju bolečin in vnetij v mišicah, vezeh in sklepih pri takorekoč vsakomer - od vrhunskih športnikov do tistih, ki se rekreirajo ob koncu tedna, od vrtičkarjev do ljudi, ki jim je revmatoidni artritis zagrenil življenje. Zatira lahko tiha vnetja in preprečuje bolezni, ki jih ta povzročajo. Poleg vsega pa je še močan antioksidant. Skratka, naravni astaksantin je odličen prehranski dodatek za vsakogar!

Komentarji