B12 vitamin ali kako sprostiti energijo?

utrujenost-B12

Cianokobalamin ali vitamin B12 je vodotopen vitamin z zelo pomembno vlogo v različnih metaboličnih in sintetičnih poteh. Pomanjkanje lahko privede do megaloblastične anemije in nekaterih nevroloških poškodb. Ime vitamin B12 se splošno uporablja za skupino podobnih spojin, ki vsebujejo v svoji strukturi kobalt.

Cianokobalamin je, kot tudi folna kislina, nujna sestavina človeške prehrane. Pomanjkanje enega teh vitaminov povzroča zmanjšanje sinteze DNK in nekaterih celic, v katerih potekata podvajanje in delitev kromosomov. Te spremembe so najbolj očitne v tkivih, kjer se celice hitro delijo, to sta kostni mozeg in epitel prebavnega sistema. Oba vitamina imata pomembno vlogo v intracelularnem metabolizmu. Nobeden ni aktiven v izvirni obliki. Šele med metabolizmom prehajata v aktivno obliko.

Zgodovina vitamina B12

Odkritje vitamina B12 in folne kisline se je zgodilo pred 170 leti in je kasneje povezano z dvema Nobelovima nagradama. Minot in Murphy sta dobitnika prve Nobelove nagrade za eksperiment, v katerem sta dokazala, da obstaja v jetrih snov, s katero je mogoče zdraviti perniciozno anemijo. Dvajset let kasneje sta Smith in Parker izolirala B12 v kristaliničnem stanju in mu določila kristalno strukturo. To odkritje je prineslo drugo Nobelovo nagrado.

Kemična sestava B12 vitamina

Osnova molekule vitami na B12 je jedro korinn, zato se ta skupina spojin imenuje korinoidi. Jedro sestavljajo štirje reducirani pirolni obroči (A, B, C, D), ki so med seboj povezani s tremi metilenskimi vezmi in neposredno povezavo med obročema A in C. Kobalt je središče molekule in je s čvrsto kovalentno vezjo vezan na 4 dušikove atome. Po svoji zgradbi je podoben porfirinskemu obroču. Vsebnost kobalta je pomembna za biološko dejavnost. Cianokobalam in je edina znana naravna spojine, ki vsebuje kobalt. Vsebuje tudi nukleotidni ostanek (baza + sladkor + fosforna kislina). Nukleotidni ostanek je 5-dezoksi-adenozil-kobalamin.

B12 vitamin

 


Glede na skupino, ki je kompleksno vezana na kobalt, se razlikujejo različni derivati (na primer cianokobalamin (R= -CaN), hidroksikobalamin (R= -OH) in metilkobalamin (R= -CH3).

Cianokobalamin je farmakoterapevtsko stabilna oblika vitamina. Metilkobalamin in 5-dezoksi-adenozil-kobalamin se nahajata v naravi, vendar sta nestabilna in prehajata v hidroksikobalamin. Metilkobalamin in 5-dezoksiadenozil-kobalamin sta v organizmu delujoči obliki vitamina, tj. delujeta kot koencima. Cianokobalamin in hidroksikobalamin, ki se lahko uporabljata terapevtsko, in drugi kobalamini, ki se nahajajo v hrani, se morajo pretvoriti v zgoraj navedeni aktivni obliki.

Naravni viri vitamina B12

Bogati viri vitamina B12 so ribe, morski sadeži, rumenjak, mleko in fermentirani siri. Meso nima veliko vitamina B12, vendar so parenhimatozni organi (srce, ledvice) bogat vir vitamina B12. V zelenjavi ni najden, vendar so lahko bakterije na zelenjavi za vegetarijance vir vitamina B12. S kuhanjem se izgubi zelo malo vitamina B12 iz hrane.

Usoda B12 v organizmu

Vitamin B12 sintetizirajo bakterije v kolonu (niti rastline, niti živali ga ne morejo sintetizirati), vendar ga od tam ni mogoče absorbirati, temveč se v organizem vnaša s hrano. Tako vnesen vitamin se sprošča v želodcu in dvanajstniku in se veže v kompleks s snovjo, ki jo izločajo parietalne celice želodčne sluznice. Takšen kompleks se resorbira v distalnem ileumu s pomočjo visokospecifičnih receptorjev, ki posredujejo v transportnem sistemu. Resorbirani vitamin B12 se transportira v različne celice v organizmu, vezan na transkobalamin II (glikoprotein v plazmi), in se pretvori v dva aktivna koencima: metil-kobalamin in 5-dezoksiadenozil-kobalamin. Cianokobalamin in hidroksikobalamin nista biološko aktivna in se morata v organizmu pretvoriti v metilkobalamin in 5-dezoksi-adenozilkobalamin. Metilkobalamin je ob folatu več kot potreben za sintezo pirimidinskih in purinskih baz in s tem tudi za sintezo nukleinskih kislin. Presežek vitamina se nalaga v jetrih, izloča se z žolčem. Po velikih peroralnih odmerkih (50 do 100 ug) se izločijo precejšnje količine nespremenjenega vitamina B12 s sečem.
Vitamin B12 prehaja skozi posteljico in se pojavlja v materinem mleku.

Fiziološka vloga in farmakološki učinek B12 vitamina

Fiziološka vloga ali natančneje metabolične funkcije vitamina B12 so številne. Neposredno ali posredno je vključen v pravzaprav vse metabolične sisteme. Kobalamini so esencialni za normalno rast in prehrano vseh celic, za normalno eritropoezo, za regeneracijo epitelnih celic. Vitamin B12 je pomemben za vzdrževanje funkcije mielinskih ovojnic živcev, potreben je tudi za celično mitozo. Kjerkoli se celice množijo, je potreben vitamin B12. Prav tako je vključen v proces sinteze proteinov prek sinteze aminokisline metionin.

Hipovitaminoza

Če so zaloge vitamina B12 v organizmu velike (3000 do 5000 ug), se pri premajhnem vnosu s hrano pomanjkanje pokaže šele po 10 do 12 letih, zato se megaloblastična anemija ne pojavlja pogosto.

Pomanjkanje vitamina B12 v hrani je redko, pogosteje se pojavlja pri vegetarijancih (veganih), ki več let ne uživajo mesa, jajc ali mlečnih izdelkov. Najpogostejši vzroki pomanjkanja vitamina B12 so pomanjkanje notranjih dejavnikov in preniciozna anemija, delna ali popolna gastrektomija, malabsorbcija ter vnetne črevesne bolezni.

Hipovitaminoza B12 se kaže s hematološkimi, prebavnimi in nevrološkimi motnjami.

Značilni hematološki izvid kaže megaloblaste, celice z velikim jedrom, zato se tak tip anemije imenuje megaloblastična anemija. Oblika megaloblastične anemije je perniciozna anemija in nastane kot posledica pomanjkanja notranjih dejavnikov v celicah želodčne sluznice (notranji dejavnik je glikoprotein z molekulsko maso približno 50000, izločajo ga parietaine celice želodčne sluznice). Bolniki imajo atrofijo želodca in zmanjšano sekrecijo solne kisline. Zaradi megaloblastičnih sprememb epitela prebavnega trakta je spremenjena funkcija črevesnega epitela, zato se zmanjšuje absorbcija vitaminov in mineralov (folna kislina, železo). Perniciozna anemija je dosmrtna bolezen in zdravljenje z vitaminom B12 mora potekati vse življenje.

Nevrološka motnja se začne z degenerativnimi spremembami v mielinskih ovojnicah, nato v aksomih. Simptomi nevroloških motenj so parestezije, splošna oslabelost, motnja tetivnih refleksov in spastičnost.

Hipervitaminoza in toksičnost vitamina B12

Škodljivo delovanje vitamina B12 ni znano, niti po uporabi zelo velikih odmerkov. Veliki odmerki se hitro izločajo s sečem, manjši z blatom. Ni dokazov, da cianokobalamin, celo v velikih odmerkih, povzroča zastrupitve s ciunidi.

Priporočene dnevne količine B12 in terapevtska uporaba

Priporočene dnevna količina (RDA) za zdravo odraslo osebo je 2 ug, in to je količina, ki jo dosežemo že z običajno prehrano.
Ameriško združenje Food and Nutrition Board je 1998. sprejelo korekcijo teh vrednosti, ki za odrasle ženske in moške znašajo 2.4 ug/dan.

Vitamin B12,se lahko daje peroralno in parenteraino, bodisi v čisti obliki bodisi v kombinaciji z drugimi vitamini in minerali. Izbira pripravka je odvisna od vzroka pomanjkanja. V preventivi in zdravljenju njegovega pomanjkanja se običajno uporabljajo intramuskularne injekcije cianokobalamina ali hidroksikobalamina.

Številni multivitaminski preparati so označeni kot dodatki prehrani ali kot preparati za zdravljenje anemije. Mnogi vsebujejo tudi 80 ug vitamina B12 z notranjimi dejavniki ali brez njih.

Uporaba B12 je večstranska:

• zdravljenje in profilaksa perniciozne anemije,
• mielocitna in megaloblastična anemija,
• alkoholizem,
• gastrektomija,
• gastritis,
• hipertiroidizem,
• renaine bolezni,
• stres.

Potreba po vitaminih in mineralih je povečana v nosečnosti. Toda veliki odmerki so lahko škodljivi tako za mater kot za otroko. Ni ga treba uporabljati pri zdravljenju akutnega virusnega hepatitisa, alergij, za izboljšanje teka, pri dermatoloških boleznih, utrujenosti, multipli sklerozi, sterilnosti.

B12-pregled

Slika: priporočene dnevne količine glede na starost in razmere v posameznih državah sveta

 

B12-dnevne potrebe

Slika: dnevno potrebne količine hrane za zdravo odraslo osebo, ki zagotavljajo doseženo priporočeno dnevno količino.


Interakcije B12 vitamina

Aminoglikozidni antibiotiki, aminosalicilna kislina in njene soli, kolhicin, antikonvulzivi (fenitoin, tenobarbiton, primidon), inhibitorji H2 receptorjev histamina, neomicin

Ta zdravila in povečan vnos alkohola v dveh tednih ali dlje lahko zmanjšajo absorbcijo B12 iz prebavnega trakta. Treba se je izogibati hkratni uporabi.

Oralni kontraceptivi

Zmanjšana koncentracija B12 v serumu.

Kloramfenikol (zlasti če se daje pareneteralno)

Lahko zmanjša delovanje B12 pri anemiji.

Folna kislina

Veliki in stalni odmerki lahko zmanjšajo koncentracijo B12 v krvi.

Askorbinska kislina (vitamin C)

Lahko zmanjša dejansko količino vitamina B12 in vitro. To se zgodi, če se v eni uri zaužijejo veliki odmerki askorbinske kisline skupaj s peroralnim vitaminom B12.

Prednizon

Pri nekaterih bolnikih s perniciozno anemijo lahko poveča absorbcijo vitamina B12, vendar ne pri bolnikih s parcialno ali popolno gastrektomijo.

Laboratorijske preiskave v zvezi z B12 vitaminom

Terapija z vitaminom B12 lahko povzroči lažno pozitivne rezultate za protitelesa na notranji faktor, ki so prisotna v krvi polovice bolnikov s perniciozno anemijo.

Antibiotiki, metotreksat, ptrimetamin
Ta zdravila lahko interferirajo z mikrobiološko metodo določanja koncentracije  B12 v serumu in eritrociti ter povzročijo lažno znižane vrednosti.

Komentarji