Zoži izbor:

Počisti vse
Razpon cene med: 6 in 23

Baker

V zemeljski skorji je 0,0001 odstotka bakra. V naravi se nahaja samoroden in v spojinah. Najbolj razširjene sulfidne rude so halkopirit, bornit in kubanit, od oksidnih rud kuprit in karbonatnih malahit in azurit.

Baker so kot terapevtsko sredstvo uporabljali že 400 let pr. n. št.. Hipokrat je baker uporabljal za zdravljenje pljučnih bolezni. Leta 1900 so ugotovili, da obstaja vrsta anemije, ki se ne odziva na zdravljenje z železom. 1912. so jo povezali z motenim metabolizmom bakra. V drugi polovici 19. stoletja so odkrili, da je baker sestavni del krvi, ob koncu tega stoletja so ugotovili tudi njegovo toksičnost.

Ime izvira iz latinske besede cyprum, kar je latinsko ime za tako imenovano ciprsko kovino cyprium po imenu otoka Ciper, takrat najbogatejšega nahajališča bakra v Sredozemlju.

KEMIČNA SESTAVA IN LASTNOSTI

Baker je svetlo rdeča kovina, razmeroma mehka, zelo žilava in raztegljiva. Za srebrom je najboljši prevodnik toplote in elektrike. Površina bakra na zraku oksidira v rdeč bakrov oksid, ki daje značilno »bakreno barvo«. V spojinah je enovalenten ali dvovalenten.

NARAVNI VIRI

Z uravnoteženo prehrano se dnevno vnese 1 do 2 mg bakra.

Naravni viri so: goveja jetra, rž, kakav, fižol, slive, perutnina, grah, banane, arašidi, sončnična semena, soja, kvas, sezam, mandlji.

USODA V ORGANIZMU

Baker iz hrane rastlinskega izvora prihaja v obliki prostih ionov in se absorbira v želodcu in sprednjem delu duodenuma. Baker iz hrane živalskega izvora prihaja vezan na proteine in se absorbira v obliki kelatov s pomočjo encimov trebušne slinavke .

Baker se absorbira 40-do 60-odstotno. Absorbcijo zmanjšuje povečan vnos cinka in kadmija. Večji del bakra se transportira v obliki ceruloplazmina, vendar je lahko vezan tudi na albumin in aminokisline. Po absorbciji se razporedi v tkivih (jetra, ledvice, srce, možgani, kostni mozeg). V teh organih je bodisi v funkcionalni obliki, integriran v cuproproencime (tirozinaza, mono-aminooksidaza), bodisi v obliki rezerve.

Pri nekaterih bolnikih s kancerogenimi obolenji je ugotovljena hiperkupri- emija (limfom, mielom, melanom, akutna levkemija).
Baker se iz organizma izloča prek žolča, majhen del (0,5 do 3 odstotke) s sečem. Izguba z znojem, skozi kožo in lase je zanemarljiva in znaša 0,34 mg/dan.

FIZIOLOŠKA VLOGA IN USODA V ORGANIZMU

Baker je najbolj razširjen v bioloških tkivih v obliki organskih kompleksov, od katerih je večina metalproteinov in delujejo kot encimi. Večji del bakra (60 odstotkov) se nahaja v encimu superoksid dismutazi, ki katalizira konverzijo kisika v vodikov peroksid. Majhen del bakra se nahaja v rdečih in belih krvnih celicah kot kuproencim. Baker sodeluje v različnih metaboličnih reakcijah, sintezi nekaterih esencialnih spojin, kot so kompleksni proteini vezivnega tkiva in krvnih žil, ter v vzdrževanju normalnega delovanja živčnega tkiva.

Encimi bakra sodelujejo v preventivi poškodb prostih radikalov in vzdrževanju strukturne integritete tkiv (kar je pomembno za elastičnost arterij). Zato menijo, da je pomanjkanje bakra eden od vodilnih dejavnikov tveganja za bolezni ožilja.

Znan je pomen bakra za imunski sistem, vendar še ni popolnoma pojasnjen. Predpostavlja se, da baker sodeluje v nastajanju imunoglobulina, vendar da deluje tudi prek svoje nevroendokrine funkcije. Sinteza nevrotransmiterja norepinefrina je odvisna od kuproencima dopamin-(š-monooksigenaze in oblikovanja nekaterih bioaktivnih peptidov, za katere je ugotovljeno, da vplivajo na imunski sistem. Baker je del naravnih pigmentov (keratina v laseh).

NOSEČNOST

Ustrezen vnos bakra v nosečnosti je nujen za normalni razvoj ploda. V nosečnosti prihaja do vrste sprememb v ravni in transportu bakra tako pri materi kot pri fetusu. Raven bakra v materi raste vzporedno z rastjo ceruloplazmina v serumu. Prav tako naraste skupni baker, vendar ne v tkivih, ki sodelujejo v homeostazi bakra. Placentami transport raste proti koncu nosečnosti. Največja koncentracija bakra je v jetrih fetusa, kjer se v zadnjih treh mesecih intra- uterinega življenja ustvarja rezerva.

POMANJKANJE

Pomanjkanje bakra pri ljudeh je izredno redko. Simptomi pomanjkanja niso dokazani niti pri tistih bolnikih, ki bi zaradi svoje osnovne bolezni (sprue, nefrotični sindrom) lahko razvili hipokupriemijo.4 Pri bolnikih, podvrženih operativnim posegom na črevesju, ali pri bolnikih na parenteralni prehrani se lahko pojavi anemija, povzročena s pomanjkanjem bakra (običajno se pojavi po enem mesecu).

Vlogo bakra v nastanku anemije je treba še pojasniti, ker pomanjkanje bakra običajno spremlja tudi pomanjkanje nekaterih drugih esencialnih snovi. Simptomi pomanjkanja bakra so lahko: levkopenija, nevtropenija, znižana koncentracija cemloplazmina, pomanjkanje železa, abnormalnosti kosti. Pomanjkanje je mogoče pri težkih oblikah malnutricije in pri visokem vnosu cinka.

Menkesova bolezen se pojavlja pri otrocih moškega spola z mutiranim X-genom (1 od 50 000). To je bolezen, pri kateri se pojavlja pomanjkanje bakra v jetrih in serumu ter najprej pomanjkanje esencialnih bakrenih proteinov, citokrom c-oksidaze, lizil oksidaze in ceruloplazmina. Za bolezen je značilna resna retardacija.

Simptomi pomanjkanja bakra so: anemija, zaostanek v rasti, zmanjšana keratinizacija in pigmentacija las, hipotermija, degenerativne spremembe v elastinu aorte, duševne motnje, spremembe na skeletu, podobne spremembam pri skorbutu.

Deficit bakra pri rastlinah povzroča motnje v fotosintezi zaradi pomena bakra v kloroplastih.

ENCIM

FUNKCIJA

MOŽNA MOTNJA

ZARADI POMANJKANJA Cu

CITOKROM C OKSIDAZA

transport

elektronov

oslabelost mišic, motnje v delovanju srca in možganov

SUPEROKSID-

DISMUTAZA

»lovilec«

prostih radikalov

poškodbe celičnih membran

TIROZINAZA

nastajanje melonina

zmanjšana pigmentacija

DOPAMIN

(B-HIDROKSILAZA

nastajanje

kateholamina

nevrološke napake

LIZILOKSIDAZA

povezovanje kolagena z elastinom

poškodbe krvnih žil, kože, kosti in pljuč

CERULOPLAZMIN

transport bakra

anemija, motnja v transportu

METALOTIONIN

rezerve bakra

zmanjšane rezerve bakra

FAKTOR STRJEVANJA V

strjevanje

krvi

nagnjenost h krvavitvam

PEPTID a-AMINO- MONOOKSIDAZA

amidacija peptidov biopeptidov

motnja v sintezi biopeptidov

NEZNAN

ENCIM

navzkrižno spajanje keratinov (disulfidna vez)

abnormalnosti v rasti las

TOKSIČNOST

Zastrupitve so redke, običajno so rezultat namernega zastrupljanja ali sproščanja bakrovih ionov iz posod za kuhanje ali iz dializnih aparatur. Pojavijo se poškodbe jeter, zlatenica, hemoliza, konvulzije, hipotenzija, koma in smrt. Simptomi akutne zastrupitve so: vrtoglavica, bruhanje, bolečine v trebuhu in mišicah. Bakrovi ioni povzročajo bruhanje in diarejo zaradi iritirajočega učinka na sluznice, s čimer je pomembno zmanjšana možnost zastrupitev. Povečan vnos bakrovih ionov - do 12 mg/dan za moške in 10 mg/dan za ženske - ni toksičen.

Wilsonova bolezen je genetska poškodba, za katero je značilno kopičenje bakra v možganih, jetrih, očeh in drugih tkivih, kar privede do hudih poškodb. To bolezen povzročata izredno nizka raven ceruloplazmina in visoka raven bakra (20-krat večja) v jetrih.

Inhalacija bakrovega prahu in par ima za posledico iritacijo respiratornega trakta, ulceracijo in perforacijo nazalnega septuma, kovinski ali sladek okus in možno diskoloracijo kože in las. Pojavljajo se simptomi, podobni mrzlici.

PRIPOROČENE DNEVNE KOLIČINE

Priporočeni dnevni vnos (RDA) za zdravo odraslo osebo znaša 1,5 do 3,0 mg.

INTERAKCIJE

Absorbcijo bakra zmanjšuje visok vnos askorbinske kisline (večji od 1500 mg), medtem ko povečani vnos proteinov povečuje absorbcijo (100 do 150 g/dan).

Kalcij
Vnos kalcija, večji od 2 g dnevno, povišuje izločanje bakra s fecesom, kar lahko povzroči deficit bakra.

Cink
Hkratni vnos cinka ni priporočljiv zaradi značilno zmanjšane absorbcije bakra. Priporoča se presledek 2 do 3 ur.

Preberi več ... Manj
Filtriraj seznam
Razvrsti
Izberi pogled Seznam Mreža
Prikazov na stran

Prijava na e-novice

Spremljajte naše e-novice in bodite obveščeni o ugodnostih in promocijskih bonih, s katerimi lahko prihranite.