x
Vse kategorije

Bolečina: vse o bolečini + 10 stopenj bolečine + kdaj poiskati pomoč?

sobota, 26 junij 2021 (Pripravila: ekipa Moja-lekarna.com)

 

Na tem mestu predstavljamo vse, kar ste kadarkoli želeli vedeti o bolečini. Izvedeli boste vse in še več. 

 

Vzroki | Vrste bolečin | Prenešena bolečina | 10 stopenj bolečine | Kdaj poiskati pomoč?DiagnozaZdravljenjeZaključek



Kaj je bolečina?

Bolečina je splošen izraz, ki opisuje neprijetne občutke v telesu. Izhaja iz aktivacije živčnega sistema.

Bolečina lahko predstavlja zgolj moteče stanje, lahko pa je tako intenzivna, da je izčrpavajočega značaja. Občuti se jo lahko kot oster vbod ali kot topa bolečina. Bolečino lahko  opišemo tudi kot utripajočo, ščipajočo, zbadajočo ali kot pekočo bolečino. 

Bolečina je lahko persistentna (vztrajajoča), lahko se pogosto začne in hitro ustavi ali pa se pojavi le pod nekaterimi pogoji. Lahko je akutna, razvije se nenadoma in traja kratek čas, ali pa je lahko kronična z nenehnimi neprijetnimi občutki, ki trajajo ali se ponavljajo več mesecev ali let.

bolečina

Bolečina je lahko lokalizirana in prizadene zgolj določen del telesa. Lahko pa je tudi splošnega značaja, na primer bolečine v telesu, ki so povezane z gripo.

Ljudje se na bolečino odzivajo zelo različno. Nekateri jo tolerirajo, drugi pa jo prenašajo težje. Bolečina je zelo subjektivn, pogosto neprijetno občutenje. 

Bolečina nam sporoča, da je lahko nekaj v našem organizmu narobe, in nam daje namige o vzroku. Nekatere bolečine diagnostificiramo enostavno in jih je mogoče obvladati doma. Druge vrste bolečine pa predstavljajo resna zdravstvena stanja, ki jih je treba zdraviti. 



Kaj je prenešena bolečina in kakšna je povezava s srčnim napadom?

Prenešena bolečina je, kadar bolečino, ki jo čutite v enem delu telesa, dejansko povzroči bolečina ali poškodba v drugem delu telesa.

Na primer, poškodovana trebušna slinavka lahko povzroča bolečine v hrbtu ali pa srčni napad lahko povzroči bolečino v čeljusti.

Prenešena bolečina je lahko simptom resnih težav ali okvar, ki se dogajajo v vašem telesu. Pomembno je razumeti, kako in zakaj se to zgodi.

Več si lahko o prenešeni bolečini (angleško Referred pain) ogledate na sledeči video predstavitvi:



Vzroki nastanka prenešene bolečine

Preprosto povedano, prenešena bolečina se zgodi, ker se živci v vašem telesu povežejo.

Ko vaše telo občuti dražljaj bolečine, vaš živčni sistem prenese signal v možgane. Možgani nato pošljejo telesu signal občutenja bolečine.

Raziskovalci si še vedno prizadevajo razumeti natančen mehanizem in razlog, zakaj ima vaše telo takšno reakcijo.

 

 

Spodaj je nekaj pogostih vzrokov za prenešeno bolečino:



Srčni infarkt

Srčni infarkt je pogost razlog, zakaj ljudje doživljajo bolečino. Prenešene bolečine lahko ob taki situaciji občutite v čeljusti, zobeh in ramenih.

Bolečina se pojavi, ko se vaše telo začne odzivati ​​na blokado v srčnih zaklopkah, ki lahko sproži srčni napad.

Iz prikaza se naučite prepoznati tudi znake morebitnega infarkta in jih opišemo s kratico FAST

Face - OBRAZ se zaviha navzdol

Arms - ROKE Ali lahko privdignete one roke?

Speech - GOVOR je nejasen iz precej zmeden

Time - ČAS je izrednega promena, tokaj pokličite urgenco



Fantomska bolečina v okončinah

Če so vam amputirali roko, nogo ali okončino, je običajno, da čutiti bolečino, za katero vaše telo misli, da prihaja iz odstranjenega dela telesa.

Na primer, morda boste občutili bolečino v zgornjem delu stegna zaradi amputirane noge.



Kehrov znak

Kehrov znak je bolečina, ki jo čutite v lopatici. Ta bolečina posebej kaže na pretrgano ali poškodovano vranico.



Zamrznitev možganov (Brain Freeze)

Zamrznitev možganov, ki se pogosteje zgodi po pitju mlečnega napitka ali po uživanju sladoleda, bi lahko šteli za vrsto omenjene prenešene bolečine.

Dražljaj prenešene bolečine se pogosto dogaja v ustih in žrelu. Vendar je vaš valgusni živec stimuliran, bolečina pa se čuti v možganih in na zadnji strani glave.

Da, tudi možgani lahko zamrznejo, preverite razlago strokovnjaka:



 

Kaj povzroča bolečino?

V nekaterih primerih je bolečina očitno posledica evidentne poškodbe ali zdravstvenega stanja. V drugih primerih je lahko vzrok bolečine manj očiten ali je celo neznan.

Nekateri pogosti vzroki bolečine vključujejo:

  • glavobol
  • zobobol
  • vneto grlo
  • bolečine v trebuhu ali krči
  • mišični krči
  • ureznine, opekline ali modrice
  • zlomi kosti

Mnoge bolezni ali motnje kot so gripa, artritis, endometrioza in fibromialgija, lahko povzročijo bolečino, glede na osnovni vzrok pa se lahko pojavijo tudi drugi simptomi. To lahko vključuje utrujenost, otekanje, slabost, bruhanje ali spremembe razpoloženja.



Vrste bolečin

Obstaja več različnih vrst bolečine. Mogoča je tudi situacija, ko je mogoče doživeti več vrst bolečin hkrati. Če vas boli, lahko prepoznavanje vrste bolečine pomaga zdravniku, da zoži možne vzroke in pripravi učinkovit načrt zdravljenja.



Akutna bolečina

Akutna bolečina se razvije v kratkem času. Pojavi se običajno nenadoma, pogosto kot posledica znane poškodbe, bolezni ali medicinskega postopka oziroma posega.

Akutna bolečina je lahko posledica denimo:

  • poškodbe, kot so ureznine, opekline, mišični prelomi ali zlomi kosti
  • bolezni, kot so zastrupitev s hrano , strep v grlu ali vnetje slepiča
  • medicinskega posega, kot so dajanje injekcije, zobozdravstveni poseg ali operacija

Akutna bolečina je ponavadi ostra, sila neprijetna in ni topega značaja. Običajno mine v nekaj dneh, tednih ali mesecih po zdravljenju oziroma po odpravi vzroka.

Skoraj vsakdo v določenem življenjskem obdobju doživi akutno bolečino.



Kronična bolečina

Kronična bolečina ponavadi traja dlje časa ali pa jo občutimo v obliki pulzov - torej pride in mine. Takšno stanje akutne bolečine lahko traja tudi več mesecev ali let. Lahko je posledica različnih zdravstvenih stanj, kot so artritis, fibromialgija, kronična migrena ali rak.

Nekateri ljudje so podvrženi akutni bolečini po poškodbi, občutijo jo lahko po zacelitvi začetne poškodbe.

V nekaterih primerih je zelo težko ugotoviti vzrok kronične bolečine. Nekateri ljudje namreč doživljajo kronično bolečino tudi v primeru, kadar ni vidnih dokazov o poškodbi tkiva ali morebitni bolezni. Taki bolečini pravimo funkcionalna bolečina.

Nacionalna raziskava (ZDA - zaupanja vreden vir) ugotavlja, da je leta 2019 približno 1 od petih odraslih v ZDA imel kronično bolečino. Več kot 7 odstotkov jih je imelo kronične bolečine, ki so pogosto omejevale njihove dejavnosti v službi ali širše. 

 

Video: kako huda je lahko bolečina akutnega značaja - preverite ali je lahko ščegetanje s peresom enako kot dotikanje s plamenom? Vas zanima? Da, kronična bolečina ni le kaprica, je bolezen. 



Nociceptivna bolečina in delitev

Nociceptivno bolečino povzroča poškodba tkiva. Na primer, lahko je posledica poškodb, kot so ureznine, opekline, modrice ali zlomi. Lahko je tudi posledica nekaterih zdravstvenih stanj, ki povzročajo vnetja in poškodbe tkiv, kot so artritis, osteoporoza ali vnetna črevesna bolezen (KVČB).

Ko se nociceptivna bolečina razvije v koži, mišicah, vezi, kitah, sklepih ali kosteh, je znana kot somatska bolečina . Ko se razvije v vaših notranjih organih, je znana kot visceralna bolečina.

Nociceptivna bolečina je lahko akutna ali kronična, odvisno od osnovnega vzroka. Lahko se počuti boleče, utripajoče ali ostro.

Nociceptivna bolečina v določenem obdobju življenja prizadene skoraj vsakega.



Nevropatska bolečina

Nevropatska bolečina je posledica poškodbe živcev, ki jo lahko povzročijo različne poškodbe in bolezni. Signifikanten primer tovrstne bolečine je predvsem v predeli hrbtenice in je ponavadi posledica staranja in prekomerne obrabe hrbteničnih vretenc. Če namreč kateri od diskov v hrbtenici zdrsne in pritisne na živec se ponavadi razvije tako imenovana nevropatska bolečina.

Nevropatska bolečina je lahko tudi posledica nekaterih bolezni, kot so diabetes, multipla skleroza ali rak.

Ena izmed študij v ZDA je pokazala, da 10 odstotkov odraslih doživlja bolečino, ki je najverjetneje nevropatskega značaja. Ponavadi je v večini primerov bolečina kronična, lahko pa se pojavijo tudi akutne nevropatske bolečine.

Nevropatsko bolečino se lahko počuti kot zabadanj ali neprijeten pekoč občutek. Morda boste dognali tudi, da v ste v primeru nevropatske bolečine preobčutljivi na dotik, gibanje ali izmenjavo vroče in hladno. 

 

Video: kako huda je lahko nevropatska bolečina



Funkcionalna bolečina

Funkcionalna bolečina je bolečina, ki je povzročena brez očitnih deformacij ali poškodb telesa. 

Več kot 15 odstotkov svetovnega prebivalstva ima sindrom funkcionalne bolečine, poročajo raziskovalci iz BJA Education iz ZDA.

Primeri sindromov funkcionalne bolečine:

  • fibromialgija, ki povzroča razširjene bolečine po telesu
  • sindrom razdražljivega črevesja, ki povzroča bolečine v trebuhu
  • disfunkcija temporomandibule, ki povzroča bolečine v čeljusti
  • kronične srčne bolečine v prsih, ki povzročajo bolečine v prsih



10 stopenj bolečine 

Numerična ocenjevalna lestvica (NRS-11) je 11-stopenjska lestvica namenjena za pacientovo samooceno glede bolečie. Temelji izključno na sposobnosti opravljanja vsakodnevnih dejavnosti (ADL) in lahko se uporablja za odrasle in otroke, stare 10 let ali več.

OcenaRaven bolečine
0 Brez bolečin
1–3 Blaga bolečina (nadležno, malo moti ADL-je)
4–6 Zmerna bolečina (znatno moti ADL)
7–10 Huda bolečina (onemogočeno izvajanje ADL-jev)

 

Video: razlaga lestivce bolečine



Kdaj poiskati pomoč?

Za bolečino poiščite zdravniško pomoč, če je bolečina:

  • posledica poškodbe ali nesreče, ki je lahko povzročila znatno škodo kjerkoli na telesu, vključno s hudo ali neobvladljivo krvavitvijo, zlomom kosti ali poškodbo glave
  • akutna in ostra notranja bolečina, ki je lahko znak resne težave, kot je razpoka v predelu slepiča ali perforacija črevesja
  • ki se nahaja v predelu prsi, hrbta, ramen, vratu ali čeljusti in jo spremljajo še morebitni drugi potencialni znaki ali simptomi srčnega napada, kot so pritisk v prsih, zasoplost, omotica, šibkost, hladen znoj, slabost ali bruhanje
  • poseg v vaše vsakdanje življenje, vključno s sposobnostjo spanja, dela ali sodelovanja v drugih za vas pomembnih dejavnostih.



Kako se diagnosticira bolečina?

Če zaradi neprijetne bolečine poiščete zdravniško pomoč, bo zdravstveni delavec najprej opravil fizični pregled in vam zastavil nekaj vprašanj. Bodite pripravljeni natančno opisati bolečino, vključno s tem, kdaj se je začela, kdaj je najbolj intenzivna in ali je blaga, zmerna ali huda.

Zdravnik vas bo morda vprašal tudi:

  • kako bolečina vpliva na vaše življenje
  • če imate tudi druge simptome
  • če obstajajo sprožilci, ki bolečino poslabšajo
  • če imate diagnosticirano specifično ali drugo zdravstveno stanje
  • če ste imeli kakšne nedavne poškodbe ali bolezni
  • če ste pred kratkim spremenili prehrano ali vadbo
  • če jemljete zdravila ali dodatke

Glede na vaše simptome in anamnezo vas bo zdravnik napotil na izvajanje enega ali več naslednjih testov za preverjanje možnih vzrokov bolečine:

  • preiskava krvi, urina, test blata ali cerebralni hrbtenjačni fluid test za preverjanje znaa okužbe ali morebitnih druge bolezni
  • endoskopija za preverjanje znakov poškodb ali drugih težav v predelu dihal, prebavil, sečil ali reproduktivnih organov
  • Rentgen, CT, MRI ali ultrazvok za preverjanje znakov poškodb mišic, vezi, kit, kosti, živcev ali notranjih organov
  • biopsija za odvzem vzorca tkiva za analizo
  • testi živčne funkcije s čimer se ugotovi, kako delujejo vaši živci
  • psihološki testi za preverjanje morebitnih depresivnih stanj

Če se ne najdejo nobeni znaki - denimo poškodbe tkiv, ki bi lahko povzročala bolečino, imate morda sindrom funkcionalne bolečine. Ti sindromi se diagnosticirajo na podlagi simptomov, potem ko so izključeni vsi drugi možni vzroki.



Kako se zdravi bolečina?

Zdravljenje bolečine je odvisno od osnovne težave ali poškodbe, ki bolečino povzroča, če je znana. Akutne bolečine običajno izginejo, ko je vzrok zdravljen ali odpravljen. Kronično bolečino je težje obvladati, zlasti če gre za funkcionalno bolečino, ki je posledica neznanega vzroka.

Če trpite za bolečino, ki jo povzroči poškodba, se lahko sčasoma naravno pozdravi ali pa boste morda vseeno potrebovali zdravila, operacijo ali drugo zdravniško pomoč. Če bolečino povzroči okužba, se lahko sama odpravi ali pa boste morda potrebovali zdravila.

Če imate kronično zdravstveno stanje, kot denimo artritis, rak ali kronična migrena, vam bo zdravnik morda predpisal zdravila, kirurški poseg ali druge načine zdravljenja.

Vaš zdravstveni delavec vam lahko priporoči tudi zdravljenje za lajšanje same bolečine.

Možnosti so sledeče:

  • zdravila za lajšanje bolečin brez recepta, kot so acetaminofen, aspirin ali ibuprofen
  • protivnetna zdravila na recept, na primer kortikosteroidi ali nekatere vrste zaviralcev COX-2
  • opioidna zdravila, ki se lahko predpišejo pri akutni bolečini po poškodbi ali po operaciji
  • antidepresivi ali zdravila proti napadom depresije, ki se lahko predpišejo za nekatere vrste nevropatske bolečine ali sindroma funkcionalne bolečine
  • fizikalna terapija, ki lahko pomaga pri lajšanju bolečin, nastalih zaradi poškodb ali nekaterih zdravstvenih stanj, kot sta artritis ali multipla skleroza
  • delovna terapija, ki vam lahko pomaga, da se naučite, kako prilagoditi svoje dnevne aktivnosti in okolja, da omejite nastanek bolečine

Tabela: naštete so sestavine in njihova učinkovitost

Tabela analgetične učinkovitosti (Oxford iz leta 2007)
Števila, potrebna za zdravljenje, se izračunajo kot delež bolnikov z vsaj 50% lajšanjem bolečine v 4-6 urah v primerjavi s placebom v randomiziranih, dvojno slepih študijah z enim odmerkom pri bolnikih z zmerno do hudo bolečino. Zdravila so bila peroralna, razen če je določeno drugače, odmerki pa so zapisani v miligramih. 
Analgetik
Število bolnikov v primerjavi
Odstotek z vsaj 50% lajšanjem bolečine
Etorikoksib 180/240 248 77
Etorikoksib 100/120 500 70
Valdekoksib 40 473 73
Dipiron 1000 113 79
Ibuprofen 600/800 165 86
Valdekoksib 20 204 68
Ketorolac 20 69 57
Ketorolac 60 (intramuskularno) 116 56
Diklofenak 100 545 69
Piroksikam 40 30 80
Celekoksib 400 298 52
Paracetamol 1000 + kodein 60 197 57
Oksikodon IR 5 + paracetamol 500 150 60
Bromfenak 25 370 51
Rofekoksib 50 675 54
Oksikodon IR 15 60 73
Aspirin 1200 279 61
Bromfenak 50 247 53
Dipiron 500 288 73
Ibuprofen 400 5456 55
Bromfenak 100 95 62
Oksikodon IR 10 + paracetamol 650 315 66
Diklofenak 25 502 53
Ketorolac 10 790 50
Paracetamol 650 + tramadol 75 679 43
Oksikodon IR 10 + paracetamol 1000 83 67
Naproxen 400/440 197 51
Piroksikam 20 280 63
Lumirakoksib 400 370 48
Naproxen 500/550 784 52
Diklofenak 50 1296 57
Ibuprofen 200 3248 48
Dekstropropoksifen 130 50 40
Paracetamol 650 + tramadol 112 201 60
Bromfenak 10 223 39
Petidin 100 (intramuskularno) 364 54
Tramadol 150 561 48
Morfij 10 (intramuskularno) 946 50
Naproxen 200/220 202 45
Ketorolac 30 (intramuskularno) 359 53
Paracetamol 500 561 61
Celekoksib 200 805 40
Paracetamol 1500 138 65
Ibuprofen 100 495 36
Oksikodon IR 5 + paracetamol 1000 78 55
Paracetamol 1000 2759 46
Paracetamol 600/650 + kodein 60 1123 42
Paracetamol 650 + dekstropropoksifen (65 mg hidroklorida ali 100 mg napsilata) 963 38
Aspirin 600/650 5061 38
Paracetamol 600/650 1886 38
Ibuprofen 50 316 32
Tramadol 100 882 30
Tramadol 75 563 32
Aspirin 650 + kodein 60 598 25
Oksikodon IR 5 + paracetamol 325 149 24
Ketorolac 10 (intramuskularno) 142 48
Paracetamol 300 + kodein 30 379 26
Bromfenak 5 138 20
Tramadol 50 770 19
Kodein 60 1305 15
     
Placebo 10.000 18

Iz tabele je moč razbrati, da je nabolj smiselno za efektivno lajšanje bolečin izbrati sledeče učinkovine: Piroksikam 40, Piroksikam 40, najbolje pa se je odrezal: Ibuprofen 600/800.



Zdravnik vam lahko priporoči tudi dopolnilne terapije, kot so:

  • biofeedback, pri katerem terapevt z elektronskimi napravami pomaga, da se naučite zavestno nadzirati telesne funkcije, kot je denimo dihanje
  • akupunktura ali akupresura, pri kateri zdravnik stimulira določene točke pritiska na telesu, da pomaga lajšati kronično bolečino
  • masaža, pri kateri terapevt drgne, gnete ali pritiska na mišice ali druga mehka tkiva, z namenom, da olajša napetost in bolečino
  • meditacija, pri kateri svoj um usmerite na načine, namenjene lajšanju stresa in napetosti
  • tai chi ali joga, ki združuje nežne gibe in globoko dihanje, da raztegnete, razgibate in spodbudite vaše mišice ter omilite morebitno napetost
  • progresivna mišična sprostitev, pri kateri zavestno zategnete in nato sprostite različne mišične skupine za spodbujanje naravne sprostitve
  • vodeni posnetki, s pomočjo katerih vizualizirate pomirjujoče poze


Video: mogoče vam lahko pomaga tudi kakšna izmed metod nadzora bolečine, ki ne pomeni zgolj jemanja zdravil. Preverite v spodnjem prispevku. 



Zdravnik vam lahko priporoči tudi spremembe življenjskega sloga ali morebitna domača zdravila za lažje obvladovanje bolečin.



Na primer, morda vas bodo spodbudili, da:

  • nanesite z brisačo zavit hladen paket ali led, da zmanjšate boleče otekanje in vnetje zaradi morebitnih poškodb ali kroničnih stanj, kot je artritis
  • nanesite grelne blazinice ali si privoščite tople kopeli, da olajšate togost mišic, bolečino ali krče
  • omejite ali se izogibajte določenim aktivnostim ali sprožilcem, ki poslabšajo bolečino
  • sprejeti ukrepe za omejitev in lajšanje stresa
  • redno vadite in se razgibujete
  • dovolj spite
  • izgubite prekomerno težo

Za lažje poškodbe, ki ne zahtevajo zdravniške oskrbe, upoštevajte splošno pravilo RICE:

Rest (spočitje) poškodovano območje
Ice (hlajenje) poškodovanega območja, tako da se uporabi v brisačo ovita vrečka ledu - tovrsten paket nanesite za 10 do 20 minut naenkrat
Compress (obložite) poškodovano območje, tako da ga ovijete v elastični povoj in sicer tako dobro, da zagotovi podporo, vendar ne tako močno, da povzroči odrevenelost
Elevate (privzdignite) poškodovano območje nad nivo svojega srca. 


Zaključek

Bolečina je znak, da je nekje v ali na vašem telesu nekaj narobe. Povzročajo jo lahko številne poškodbe, bolezni in sindromi funkcionalnih bolečin.

Na splošno je najučinkovitejši način zdravljenja bolečine odprava osnovnega vzroka, če ga je mogoče prepoznati. V nekaterih primerih se poškodba ali bolezen, ki povzroča bolečino, lahko pozdravi ali razreši sama. V drugih primerih boste morda potrebovali zdravila, kirurški poseg ali druge terapije za zdravljenje vzroka. Včasih zdravnik ali specialist morda ne bo mogel ugotoviti vzroka.

Če menite, da bolečino povzroča resna poškodba ali bolezen, za katero je potrebna zdravniška pomoč, se obrnite na svojega zdravnika ali nujno medicinsko pomoč. Sporočite jim, če morebiti trpite za bolečino, ki ovira vaše vsakdanje življenje.

Vaš zdravstveni delavec vam lahko pomaga razviti načrt za obvladovanje bolečine.



Komentirajte

Prijava na e-novice

Spremljajte naše e-novice in bodite obveščeni o ugodnostih in promocijskih bonih, s katerimi lahko prihranite.