Zoži izbor:

Počisti vse
Razpon cene med: 1 in 55

C vitamin - askorbinska kislina

Vitamin C ali askorbinska kislina je vodotopen vitamin. Največ ga je v svežem sadju in zelenjavi.

Vitamin C je eden najbolj raziskanih in največkrat opisanih vitaminov. V številnih bioloških procesih deluje kot reducens. Pomemben je za sintezo kolagena in karnitina ter za metabolizem maščobnih kislin. Kot koencim sodeluje v številnih reakcijah hidroksilacije in amidiranja, s prenosom elektronov na encim pa deluje kot reducens. Je najmočnejši antioksidant med vodotopnimi vitamini. Najpogosteje se uporablja v obliki kalcijevih in natrijevih soli. Lahko se daje oralno in parenteralno.

Naslednja pomembna epizoda v zgodovini vitamina C je povezana s Holstovimi in Frohlichovimi raziskavami. Leta 1907 sta ugotovila, da lahko morski prašič dobi skorbut, če se hrani le z otrobi in ovsom brez dodatka sveže zelenjave. S tem je bilo dokazano, da nekateri sesalci ne morejo sami sintetizirati vitamina C (med njimi človek, opica, morski prašič). Leta 1928 je A. Szent-Gyorgyi izoliral vitamin C kot reducirajoči agens v čisti obliki iz zelja in iz adrenalnih žlez. Leta 1932 sta Waugh in King spojino identificirala v limoninem soku kot aktivni antiskorbutni faktor. Kasneje je bila v več laboratorijih določena kemična struktura in snov je dobila trivialno ime askorbinska kislina, kar pove, da ima vlogo v preventivi skorbuta.

KEMIČNA SESTAVA IN LASTNOSTI

Kemično je askorbinska kislina ketolakton s šestimi ogljikovimi atomi, struktura je podobna glukozi in drugim heksozam. Le nenasičeni lakton z dvema hidroksilnima skupinama z močnimi reduktivnimi lastnostmi. V organizmu se reverzibilno oksidira do dehidroaskorbinske kisline, ki ima popolno vitaminsko aktivnost.

Reverzibilna redoks reakcija med dehidro-L-askorbinsko kislino in L-askorbinsko kislino je pomembna značilnost, od katere sta odvisna fiziološka

TOPNOST

Askorbinska kislina je bel kristalinični prašek brez vonja, kislega okusa, občutljiv na svetlobo. Lahko se topi v vodi in alkoholu. Skorajda netopen je v kloroformu in etru. Ne sme se shranjevati v kovinskih posodah. Zaščiten mora biti pred zrakom in svetlobo.

STABILNOST

Hitro oksidira, zlasti na zraku in pod vplivom alkalij, železa in bakra. Z blago oksidacijo prehaja v dehidrokislino, ki je dejavna, a se z močnimi oksidanti razgrajuje. Pod vplivom svetlobe spremeni barvo, vendar blaga sprememba barve ne vpliva na terapevtsko aktivnost (zlasti pri injekcijskih).

V koncentraciji, večji od 100 mg/ml, se L-askorbinska kislina razgradi ob sproščanju CO2. Glede na to, da se lahko zaradi daljšega skladiščenja poviša tlak v injekcijski ampuli, je treba biti previden pri odpiranju. Askorbinska kislina se pojavlja v izomernih oblikah. L-izomera ima biološko aktivnost, medtem ko D-izomera kaže slabši terapevstki učinek pri zdravljenju skorbuta, vendar ima podoben redoks potencial. Obe izomeri se uporabljata v preventivi nastajanja nitrozamina iz nitratov, ki se uporabljajo kot konzervansi.

NARAVNI VIRI

Najbogatejši vir vitamina C so različne vrste sadja in zelenjave. To so zlasti šipek, črni ribez, češnje, plodovi citrusov (limone, pomaranče, mandarine), listnata zelenjava, paprika, zelje, paradižnik, krompir, zeleni in črni poper ter iglice zimzelenega grmičja. V mleku in živalskih tkivih so le majhne količine vitamina C.

USODA V ORGANIZMU

Po peroralnem dajanju se askorbinska kislina hitro absorbira z aktivnim transportom. Absorbcija je lahko omejena pri velikih odmerkih. Nekatere od številnih raziskav na tem področju so dokazale, da se absorbira le 50 odstotkov askorbinske kisline pri jemanju večjih odmerkov (1 do 5 g). Pri uporabi v enkratnem peroralnem odmerku se absorbcija s povečevanjem odmerka zmanjšuje (pri odmerku 1 g se absorbira 75 odstotkov, pri odmerku 5 g pa le 20 odstotkov). Vitamin C, ki se vnese s hrano, se popolnoma absorbira. Absorbcija je lahko reducirana pri bolnikih z diarejo ali črevesnimi obolenji. Askorbinska kislina je v plazmi in se distribuira v vse celice telesa. Koncentracije v plazmi variirajo glede na vnesen odmerek.

Velike koncentracije vitamina C so najdene v jetrih, levkocitih (diagnostični pomen), tkivu žlez in očesni leči. Približno 25 odstotkov askorbinske kisline v plazmi se veže na proteine. Askorbinska kislina prehaja skozi posteljico in se pojavlja v materinem mleku. Mleko doječe matere ob normalni prehrani vsebuje 40 do 70 mg/ml. Askorbinska kislina se reverzibilno oksidira do dehidroaskorbinske kisline. Manjši del se metabolizira do inaktivnih spojin, ki vključujejo tudi sulfataskorbinsko kislino in oksalno kislino, ki se izločata s sečem. Če se daje v velikih odmerkih, se askorbinska kislina izloča nespremenjena s sečem, vendar šele, ko so vse tkivne rezerve zasičene. Lahko se izgublja tudi s hemodializo.

FIZIOLOŠKA VLOGA IN FARMAKOLOŠKI UČINEK

Askorbinska kislina deluje kot koencim v številnih reakcijah hidroksiliranja in amidiranja. S svojo dehidro obliko je reverzibilna oksidoredukcijska sestavina, ki ima pomembno vlogo v oksidoreduktivnih procesih in pri celičnem dihanju.

Sodeluje v sintezi kolagena (pretvorba nekaterih ostankov lizina in prolina do hidroksilizina in hidroksiprolina), sintezi karnitina (oksidacija lizinske stranske verige v proteinu do hidroksi-3-metil lizina), v pretvorbi folne kisline v folinsko kislino, v metabolizmu zdravil v mikrosomih in v hidroksilaciji dopamina v norepinefrin.

Deluje tudi na nekatere peptidne hormone (oksitocin, antidiuretični hormon, holecistokinin) s pospeševanjem aktivnosti encimov, odgovornih za njihovo delovanje.

Askorbinska kislina je potrebna za redukcijo trivalentnega železa (Fe3+) v dvovalentno železo (Fe2+) in za redukcijo bakra. Vključena je tudi v sintezo adrenokortikosteroidov, saj je bilo ugotovljeno, da se po stresu in po uporabi kortikotropina koncentracija askorbinske kisline in holesterola v skorji nadledvične žleze hitro zmanjša. Sodeluje v sintezi medcelične snovi iz kosti, zob in kapilarnega endotela.

HIPOVITAMINOZA

Premajhen vnos vitamina C lahko privede do hipovitaminoze. Izrazito pomanjkanje tega vitamina povzroči bolezen, ki se imenuje skorbut. Patogenetska podlaga skorbuta je nezmožnost nastajanja kolagena. Snopi kolagena v intracelularni substanci izginejo, ta se depolimerizira in postane tanka in vodena. Najpomembnejše spremembe se dogajajo v kosteh in v krvnih kapilarah (kosti postanejo lomljive, sklepi zatekajo). Zobje postanejo majavi, dlesni so otečene in krvavijo. Pogosto spremlja skorbut tudi hipokromna anemija. Premajhen vnos vitamina C se običajno pojavlja pri otrocih, alkoholikih in starejših osebah. Kot posledica pomanjkanja vitamina C se pojavljajo simptomi, ki se večinoma hitro opazijo. To so: krvavenje dlesni, bolečine v sklepih in mišicah, razdražljivost in nagnjenost k infekcijam.

PRIPOROČENE DNEVNE KOLIČINE IN TERAPEVTSKA UPORABA

Priporočene dnevne količine (RDA) za odraslo zdravo osebo znašajo 60 mg. Danes se v profilaksi in terapiji uporabljajo znatno večji odmerki. Ameriško združenje Food and Nutrition Board (FNB) je leta 2000 objavilo nove priporočene vrednosti za antioksidante (vitamin C, vitamin E, selen in ka- rotenoide), ki temeljijo na rezultatih znanstvenih raziskav. Glede na te podatke se vrednosti RDA povečajo s 60 na 90 mg za moške in 20 s 60 na 75 mg za ženske. Kadilci morajo jemati še 35 mg vitamina C več.

Uporaba askorbinske kisline je strogo indicirana pri skorbutu. V nekaterih stanjih (infekcijske bolezni, tuberkuloza) je upravičena povečana poraba. Menijo, da je ta kislina učinkovita v zdravljenju in profilaksi cele vrste bolezni, od prehladov prek zobnega kariesa, vnetja zobnega mesa, hemoragijske diateze do profilakse nekaterih karcinomov.

Mnogi ugledni znanstveniki priporočajo uporabo velikih odmerkov askorbinske kisline celo preventivno za bolj zdravo življenje ("mega" terapija ali »ortomolekularna« terapija). Zagotovo veliki odmerki vitamina C povečujejo potrebe po kalciju. Prav tako je znano, da je absorbcija železa iz rastlinske hrane večja, če se hkrati konzumira vitamin C.

Pri tem je vsekakor treba upoštevati toksičnost askorbinske kisline. Veliki odmerki lahko privedejo do nastanka ledvičnih kamnov. Poleg tega še vedno velja prepričanje, da terapije, začete z velikimi odmerki, ni treba hitro prekinjati. Odmerek je treba zmanjševati postopoma do popolnega prenehanja jemanja preparata. Hitro zmanjšanje odmerka ali prenehanje jemanja lahko privede do skorbuta. Vitamin C se večinoma daje oralno. Parenteralno se uporablja pri bolnikih, ki se prehranjujejo izključno parenteralno, in v primerih, ko absorbcija iz prebavnega trakta ni mogoča. Glede na to, da se tako uporabljani vitamin C hitreje izloča s sečem, se dnevni odmerki povečujejo na 200 mg, razdeljenih v več odmerkov.

Povečane potrebe po vitaminu C se pojavljajo pri:

  • nosečnosti,
  • ženskah v času laktacije,
  • alkoholikih,
  • kadilcih,
  • dolgotrajnih diarejah,
  • daljši izpostavljenosti nizkim temperaturam,
  • gastrektomiji,
  • tuberkulozi,
  • hipertiroidizmu,
  • stresu,
  • infekcijah različne etiologije,
  • travmah,
  • terapijah z nekaterimi zdravili (estrogeni, oralni kontraceptivi, barbiturati, tetraciklini in salicilati).

INTERAKCIJE

Med askorbinsko kislino in različnimi zdravili se lahko pojavijo interakcije, odvisno od količine. Veliki odmerki askorbinske kisline (ne tudi natrij askorbat) lahko zmanjšajo pH seča in povzročajo ledvično tubularno reabsorbcijo kislih zdravil (ki se jemljejo hkrati) oziroma zmanjšajo reabsorbcijo alkalnih zdravil (ki se jemljejo hkrati).

Desferioksamin
Hkratna uporaba z askorbinsko kislino lahko poveča toksičnost železa v tkivih, zlasti v srcu, kjer povzroča srčno dekompenzacijo. To se obravnava kot klinično pomembna interakcija. Posebna pozornost je potrebna pri starejših bolnikih. Potrebe po suplementih, ki vsebujejo askorbinsko kislino, morajo biti dokumentirane z merjenjem izločanja železa pred dodanim nadomestkom in po njem. Tudi peroralni odmerki askorbinske kisline se morajo dajati eno uro do dve po infuziji desferioksamina.

Suplementi železa
Če se izvaja nadomestna terapija s suplementi železa, je dobro hkrati jemati vitamin C, ker se povečuje absorbcija železa. Vitamin C prav tako omogoča boljšo absorbcijo železa iz hrane.
Antikoagulanti (varfarin, derivati kumarina in indandiona)

Veliki odmerki askorbinske kisline (5 g ali več) lahko preprečijo gastrointestinalno absorbcijo antikoagulantov in s tem zmanjšajo njihovo delovanje. Vendar podatki različnih raziskovalnih skupin niso identični. Zato se ta interakcija obravnava kot nezanesljiva.

Flufenazin (klorpropamin in drugi trankilizerji)
Hkratna uporaba z askorbinsko kislino zmanjšuje koncentracijo teh zdravil v plazmi.

Aspirin (in drugi salicilati)
Če se askorbinska kislina in aspirin jemljeta hkrati, se povečuje eliminacija askorbinske kisline s sečem in zmanjšuje izločanje aspirina. Če se dajejo veliki odmerki salicilatov, se lahko poveča njihova toksičnost. Salicilati lahko preprečijo vstop vitamina C v celice. Rezultat je zmanjšana koncentracija askorbinske kisline v levkocitih in plazmi. Vendar ni dokazano, da dolgotrajna uporaba salicilatov privede do pomanjkanja askorbinske kisline.

Oralni kontraceptivi (estrogeni)
Večji odmerki vitamina C (1 g ali več) lahko povečajo koncentracijo estrogena v plazmi. Rezultat so številni neželeni učinki, značilni za estrogene: vaginalne glivične infekcije, povečanje in občutljivost dojk, glavoboli, migrene, depresije, zmanjšanje libida.
Vitamin C lahko ima podoben vpliv na nadomestno estrogensko terapijo.

Disulfiram
Če se askorbinska kislina jemlje v večjih odmerkih hkrati z disulfiramom, lahko interferira z disulfiram-alkohol interakcijo.

Propranolol
Nekatere študije kažejo, da vitamin C (2 g ali več) lahko zmanjša koncentracijo propranolola v krvi skoraj za tretjino.29 To ni pomembna interakcija, vendar je pomembna za srčne bolnike, ki morajo paziti na natančen odmerek propranolola. Če se ob prehladu jemljejo tako veliki odmerki vitamina C, lahko znatno spremenijo učinek propranolola.

LABORATORIJSKE PREISKAVE

Vitamin C je eden od vitaminov, ki najbolj vplivajo na različne labora-torijske preiskave, zato je tudi največkrat opisan v različnih učbenikih za klinično kemijo. Askorbinska kislina je močan reducens in interferira z laboratorijskimi preiskavami, ki temeljijo na oksidoredukcijskih reakcijah.

Določanje glukoze v urinu

a) z bakrovim sulfatom (Benediktov reagens)
Koncentracija je lahko lažno povečana. Metoda se danes malo uporablja.

b) z glukoza oksidazo (Tes-Tape metoda) Koncentracija je lahko lažno zmanjšana.

Določanje laktat dehidrogenaze (LDH) in transaminaze
Ob odmerkih askorbinske kisline, večjih od 200 mg/dan, se lahko koncentracija v serumu zmanjša.

Kri v blatu
Veliki odmerki askorbinske kisline lahko povzročijo lažno negativne rezultate. Askorbinska kislina se ne sme dajati bolnikom 48 do 72 ur pred preiskavo.

Bilirubin
Koncentracija v serumu je lahko povišana.

pH urina
Ob velikih odmerkih askorbinske kisline se lahko zniža. Natrijev askorbat ne vpliva na pH urina.

Sečna kislina in oksalati v urinu
Koncentracija je lahko povečana pri bolnikih, ki prejemajo velike odmerke askorbinske kisline. Askorbinska kislina lahko interferira tudi z drugimi laboratorijskimi testi, odvisno od reagensa, ki se v metodi uporablja.

Najboljše iz narave

Pred milijardami let narava ni bila več zadovoljna z rastjo rastlin in mikroorganizmov. Povsod so rasli samo mahovi, alge, lišaji, nič ni hotelo gnati v višino ali se gibati. »Potrebujem čisto preprosto snov,« je tuhtala narava, »kakršno bi zlahka sestavila iz atomov, ki se množično valjajo vsepovsod naokrog, torej molekulo iz dušika, vodika in kisika. Snov mora biti majhna in spretna, da bo lahko hitreje kakor druge snovi premagovala ovire v presnovi. Tudi zelo živahna mora biti, da bo pognala naprej razvoj življenja na Zemlji. Najbolje bi bilo, če bi bila podobna glukozi.« In tako je narava ustvarila molekulo vitamina C.

Živali se oskrbujejo same

Skoraj vse živali izgrajujejo to imunsko snov same v presnovi iz glukoze. Zato se redko kdaj prehladijo. Samo nekatere opice, ptiči, ribe in morski prašički nimajo sposobnosti za lastno izgradnjo vitamina C. Če lisica ure in ure na lovu za plenom brede skozi snežni metež, ustvarja v presnovi iz glukoze vitamin C. Pridobi ga prav toliko, kolikor ga takrat potrebuje.

Vitamin za vse, kar živi

Vitamin C je najprej v nižje in pozneje v višje razvitih živalih pospešil vse dinamične življenjske procese. Pravzaprav je omogočil življenje in gibanje. Tako ni čudno, da »negibna bitja«, rastline, potrebujejo za življenje sorazmerno malo vitamina C. Bolj ko sta žival ali človek »živahna«, več te snovi potrebujeta. In bolj ko je biološki razvoj napredoval od živali do človeka, več vitamina C je sodelovalo v njem. Brez vitamina C si ne moremo zamisliti

zavedanja« veselja in navdušenja, razlikovanja barv in teka časa . razvojem življenja se je poraba tega vitamina nenehno veča a.

Naloge vitamina C

Danes vemo, da opravlja vitamin C v telesu dve veliki nalogi, munsko zaščito in uravnovešanje duševnih procesov.

  • V imunskem sistemu je vitamin C največji sovražnik vseh b lezenskih povzročiteljev, zajedavcev, virusov in mikrobov, pred vsem pa prostih radikalov, ki se tega vitamina najbolj bojijo. Pro sti radikali nimajo v boju proti molekulam vitamina C nobenih možnosti. Ker prosti radikali pospešujejo staranje in slednjič pov zročijo tudi smrt, je vitamin C sam po sebi najboljši pomlajevalec.
  • V mentalnem, duševnem in duhovnem svetu spodbuja vitamin C izgradnjo hormonov, nevropeptidov in predvsem nevrotrans miterjev (prenašalcev dražljajev), ki posredujejo vse naše občutke.

Podobno kakor ostajajo zdrave celice mlade, so občutki, v katerih ozadju so zdrave hormonske tvorbe, načelno pozitivni.
Molekula vitamina C je zgrajena preprosto. Če na primer jemo pomarančo, vitamin C v skrajno majhnih količinah prispe v kri že skozi ustno sluznico. Vendar ni naključje, da se ta biološka snov tako hitro presnovi.

Shrambe se hitro napolnijo

V presnovi se nič ne zgodi naključno. Tako se morebiti izpraznjene shrambe vitamina C v telesnih celicah kar najhitreje spet napolnijo. Zato je človek odporen proti povzročiteljem bolezni in lahko krepi razum v obrambi pred nevarnostmi. Odvečni vitamin C se ne kopiči, temveč ga telo izloči.

Svarilna znamenja ob pomanjkanju vitamina C

  • krvavitev iz dlesni,
  • pogosti prehladi,
  • dovzetnost za vnetja sluznic,
  • krčne žile,
  • hemoroidi,
  • debelost,
  • utrujenost,
  • raztresenost,
  • depresivno razpoloženje,
  • nespečnost,
  • gube in gubice okoli oči,
  • izpadanje las,

Za krepko vezivno tkivo

Vitamin C pa izpolnjuje še eno pomembno dodatno nalogo, krepi vezivno tkivo in spaja beljakovine in druge snovi v čvrsti kolagen. Razen tega utrjuje in gladi stene ožilja v telesu, od debelih ven do mikroskopsko majhnih kapilar. Pomaga, da krčne žile in hemoro idi zakrnijo in da se kožne gube pogladijo.

Za zdrave dlesni in zobe

Zdravilni učinek vitamina C se posebno jasno kaže na dlesnih in dlesnični kosti čeljustnice, v kateri so zobje in kjer poteka med vsemi kostmi v telesu največja presnova kalcija.
Veliki odmerki vitamina C hitro, največkrat že po 30 minutah, ustavijo krvavitev dlesni. Ta vitamin namreč zdravi in krepi ne ste te drobne krvne žilice v dlesnih. Kalcij je na poti v telesne celice prepočasen, kadar ga celice potrebujejo v velikih količinah. Z vitaminom C se združi v tako imenovane kelate in s tem slom z vso naglico nadaljuje pot. Tako poteka predvsem oskrba dles- nične kosti s kalcijem. Brez vitamina C je vrednost kalcija samo polovična.
Z veliko vitamina C krepimo tudi zobe in dlesni. Limona na dan in krepek ugriz v jabolko je vse, kar moramo napraviti.

Limona ubija bakterije zobne gnilobe

Kalcij in vitamin C sta skrivna zobozdravnika narave. Neke kalifornijske biokemičarke si ne čistijo zob, pač pa dvakrat na dan pojedo limono in imajo svežo sapo in docela čiste zobe. Zaupajo samočistilnim dejavnikom v ustih, med katerimi je tudi slina.
Vitamin C ubija bakterije zobne gnilobe na zobeh in krepi dlesni, kalcij pa iz čeljustnice in zob gradi okop. »To je bolj zdravo, kakor trikrat na dan do krvi drgniti dlesni,« trdijo sodobni biokemiki. Sklicujejo se na arheološke najdbe, čeljusti ljudi, ki so živeli pred 5000 do 10.000 leti in pričajo o zdravem zobovju, čeprav takrat ni bilo nobenih zobnih past in zobozdravnikov.

Žveplo preprečuje krvavitve

Vitamin C prinaša kakor sel tudi soli žveplene kisline v zdrizasto snov med telesnimi celicami. Če teh soli ni, nastanejo v vezivnem tkivu mikroskopsko majhne razpoke. Ta motnja se najprej pokaže v krvavečih dlesnih in ranah, ki se slabo celijo. Pomembno: če dlesni krvavijo brez kakšne zunanje mehanske poškodbe, pride tudi največkrat kjer koli v telesu do skritih krvavitev.

Vitamin C uravnava težo

Vitamin C pomaga iz beljakovinskega gradnika lizina ustvarjati karnitin. To pa je zelo pomembno za ljudi s preveliko telesno težo. Karnitin v krvi vedno znova prestreza maščobne molekule in jih prenaša v notranjost celic, kjer izgorevajo v energijo. Ker vitamin C omogoča izgradnjo pozitivnih stresnih hormonov, ki raztapljajo maščobe, tudi odlično skrbi za vitkost. Zanimivo je, da živali v naravi s pomočjo vitamina C vse življenje ohranjajo uravnano telesno težo.

Skrb za vsebnost železa

Vitamin C pa ima v telesu še drugo nalogo: iz črevesnih sten in vranice sprošča železo in ga prenaša v kri, da lahko celice oskrbuje s kisikom.

Popravila vezivnega tkiva

Vitamin C ima nadvse pomembno vlogo pri popravljanju in ob-navljanju vezivnega tkiva. Zato se ta supermolekula obnese tudi pri zdravljenju zmečkanin, udarnin in raznih poškodb pri športu.

Delovanje vitamina C

Askorbinska kislina (vitamin C) je bel, v vodi topen kristal kisel kastega okusa, podobnega limoninemu soku. Vitamin C je blaga kislina, nekoliko močnejša od kisline v kisu, a blažja od kisline grenivk in limon.
Vitamin C se pojavlja v štirih različnih oblikah, v tako imeno vanih stereoizomerih. Pri tem je atomska sestava vedno enaka, medtem ko je trojna razporeditev atomov pri vsaki obliki dru gačna. Zato je ta vitamin tako vsestranski in usposobljen za opravljanje različnih nalog v presnovi.

Hiter sprejem
Ta biološka snov posebno hitro prehaja v kri in v teiesne celice, a tudi v medceličje. Največ vitamina C se kopiči v osrednjem živč nem sistemu, v hipofizi in nadledvičnih žlezah. Vitamin C je snov, ki ustvarja iz aminokislin (beljakovinskih gradnikov) tako imeno vane biogene amine, biološko aktivno obliko beljakovin. Tudi levkociti, za imunski sistem pomembne bele krvničke, vsebujejo veliko vitamina C. Pri zdravem človeku so po pravilih nabite z molekulami vitamina C in tako rekoč do zob oborožene za boj proti povzročiteljem bolezni.

Prevelik odmerek ni mogoč

  • Vitamin C v večjih količinah ni strupen.
  • Presežek vitamina C se v 24 urah izloči s sečem. Malo ga zadržijo ledvice in vrnejo v presnovo.
  • 90 odstotkov zaužitega vitamina C preide v organizem skozi sluznice.
  • Če zaužijemo preveč vitamina C, ga telo uporabi samo 50 odstotkov.

Sadje jejmo večkrat na dan

Po novih spoznanjih ima vitamin C lastni nosilni protein, ki ga spravlja v telesne celice. Vendar tega proteina še niso proučili. Pomembno pa je, da ima kri določeno stopnjo nasičenosti s tem vitaminom in da so možnosti za prenašanje te biološke snovi v telesne celice omejene. Zato je pomembno, da živila, bogata z vitaminom C, uživamo v več obrokih večkrat na dan.

Posebno veliko vitamina C ponujajo

  • sveže sadje,
  • zelenjava,
  • solata,
  • stročnice.

Bioflavonoidi varujejo vitamin C

V zgoraj naštetih rastlinah se vitamin C vedno pojavlja v družbi s tako imenovanimi bioflavonoidi, zaščitnimi snovmi, ki rastlinam med drugim dajejo sijočo barvo.
Čeprav nas vitamin C varuje pred prostimi radikali, pa sam pred njimi ni varen. Bioflavonoidi pa ga varujejo pred predčasnim razpadanjem in tako močno povečujejo njegov učinek.

Limona za zdravje

Sodobni biokemiki pravijo, daje vitamin C veliko učinkovitejši, če pojemo celo limono s sadnim mesom vred, kakor če popijemo samo njen sok.

Učinkovit lovilec radikalov

Vitamin C je poleg vitamina A, vitamina E in selena eden izm najpomembnejših antioksidantov v boju proti prostim radikalom, s tem pa nenehno pomlaja telesne celice in jih ohranja zdrave Prosti radikali so snovi z nenasičenim elektronom, ki hlepijo po spajanju. Iz kakšne druge molekule v celicah iztrgajo manjka joči elektron, svojo najljubšo hrano, in ga »požrejo«. Tudi poško dovana molekula potrebuje manjkajoči elektron in tako pride do verižne reakcije.

Napad prostih radikalov

Po uspešnem napadu prostih radikalov lahko v oslabljeno celico vdrejo milijarde nadaljnjih prostih radikalov, fo pa je še toliko bolj pogubno, ker na tisoče prostih radikalov čaka samo na to pri ložnost. Izbruhnejo z veliko silo; vsebujejo jih strupene in škod Ijive snovi, delujejo pa ob podpori ultravijoličnih žarkov.

Škodljivi radikali nastajajo zaradi:

  • pretiranega sončenja,
  • onesnaženosti okolja in zraka ter strupov v živilih,
  • pretiranega kajenja.

Kajenje je prava »tovarna« prostih radikalov

Kako zelo jim podlegajo napadane telesne celice, se pokaže na primer pri kadilcih' ti imajo številne drobne gubice nad zgornjo ustnico in globoke gube na obrazu, ki se pogosto pojavijo že v mladih letih. Prijatelji nikotina morajo prav tako kakor ljudje, ki živijo v škodljivem okolju (na primer v bližini kadečih se dimnikov), uživati veliko hrane, bogate z vitaminom C.

Imunske lastnosti vitamina C

Varovalni učinek vitamina C se nikakor ne omejuje samo na podporo imunskega sistema. Ta imunska snov namreč tudi sama skrbi za zaščito vseh vrst celic in molekul. Zanimiv primer navajajo fiziologi iz ZDA: neredko se zgodi, da predebelim in venomer utrujenim ljudem po pregledu krvi zdravnik reče: »Saj v krvi sploh nimate nič tiroksina. Vaša ščitnica ustvarja premalo hormonov.« Tiroksin je hormon ščitnice, sestavljen iz dveh tretjin joda in tretjine beljakovinskega gradnika tirozina. Tiroksin je pomembno »netivo«, ki omogoča izgorevanje maščobnih molekul v telesnih celicah. Zdravnik predpiše bolniku tablete joda. Toda zaman: »Še vedno nimate nič tiroksina v krvi, kaže, da vaša ščitnica slabo deluje.« Celo predpisani ščitnični hormoni nič ne zaležejo. Zdravnik in bolnik sta nemočna.

Vsak dan limona za čilost

V resnici pa ščitnica, ki leži v vratu pod grlom, pred sapnikom, pogosto ustvarja dovolj tiroksina. Toda te preproste molekule so zelo občutljive in če jih v krvi prestrežejo prosti radikali, sploh ne prispejo v telesne celice. Samo tiste molekule tiroksina, ki jih spremlja kot »imunski policaji« najmanj po dvanajst molekul vitamina C, so varne pred prostimi radikali in pristanejo v telesnih celicah. Torej: če pojemo vsak dan po eno limono, bodo molekule tiroksina zdrave in tudi sicer bomo vitki in čili.

Vitamin C zmanjšuje stroške zdravljenja

Če bi zdravniki pri zdravljenju pogosteje upoštevali spoznanja fiziologov, bi potrebovali manj zdravil in manj zdravstvenih storitev, kar bi zdravljenje pocenilo. Ta spoznanja so omogočili šele izpopolnjeni analitični postopki, ki se jim lahko od začetka leta 1990 zahvalimo za marsikatero novo spoznanje tudi o takšnih bioloških snoveh, ki jih z običajnimi krvnimi preiskavami ni mogoče dokazovati.

Nevarnosti vztrajnostnega športa

Prosti radikali se med drugim množično pojavijo tudi, kadar se intenzivneje ukvarjamo s športom. Kolikor več kisika sprejemamo in porabljamo, toliko več napadalnih molekul kisika se hoče spojiti z drugimi molekulami. Tako na primer pri maratonskem teku celo velike zaloge vitamina C ne zadoščajo za obrambo pred prostimi radikali. Zato si vztrajnostni športniki, na primer kolesarji, pogosto nakopljejo okužbe zgornjih dihalnih poti.

Vitamin C deluje v imunskem sistemu različno: zdaj dejavno uničuje viruse in bakterije, spet drugič je njegova naloga samo varovalna. Vitamin C povečuje vsebnost interferonov v tkivu. To so obrambne snovi, ki nastajajo v telesu in nastopajo proti nevarnim virusom. Vitamin C deluje kakor interferon: povečuje vsebnost imunoglobulina v krvi in s tem število protiteles. Pospešuje tudi izločanje hormonov iz priželjca.

Posledice pomanjkanja vitamina C

Ker so oči pomembno čutilo za ohranjanje življenja, vsebuje solzna tekočina od trideset do petdesetkrat več vitamina C kakor kri. Te imunske snovi je več samo še v živčevju in nadledvičnih žlezah.
Očesnim lečam, v katerih se razvije siva mrena (katarakta), pri-manjkuje vitamina C. Dodatni odmerki vitamina C (približno gram na dan) lahko zavrejo razvoj sive mrene in bolezen odpravijo. Vitamin C lahko tudi pomaga ljudem, ki trpijo za zeleno mreno (glavkomom). Posebno veliki dnevni odmerki vitamina C lahko znižajo povišan očesni tlak za približno 16 mmHg (miligrami živega srebra - merilna vrednost) in zelo olajšajo težave. Očesni tlak nad 17 mmHg in navzgor do 50 mmHg je bolezenski.

Vitamin C proti astmi

Presenetljive obrambne lastnosti vitamina C lahko pomagajo tudi astmatikom, ki imajo v krvi, kot tudi v belih krvničkah in posebej v limfocitih, premalo askorbinske kisline. Že gram askorbinske kisline na dan lahko ublaži bronhialno astmo. Vitamin C zavira tudi vnetja in preprečuje alergije.

V tekmi z glukozo

Askorbinska kislina tekmuje z glukozo, torej z ogljikovimi hidrati, za ista pristajališča (receptorje) na telesnih celicah. Kdor je veliko sladkorja, sladkarij ali kolačev in pije sladke napitke, telesne celice bolj polni z glukozo kakor z vitaminom C. Zato so sladkosnedi ljudje pogosteje prehlajeni kakor ljudje, ki sladkarij ne marajo.

Vitamin C pomaga celiti rane

Nova odkritja so pokazala, da se v središču sveže rane zbira veliko vitamina C. Za novo rast veznega tkiva iz kolagena je vitamin C nepogrešljiv. Kolagen je spiralasta supermolekula iz približno 1000 aminokislin ali 16.000 atomov.
Iz beljakovinskih gradnikov glicina in prolina se s pomočjo vitamina C in elementa v sledeh cinka stke čvrsto tkivo, ki ga trdno prepletejo še vlakna elastina. Tako nastalo tkivo je prožno in čvrstejše od jeklenih vrvi, ki nosijo most Golden Gate v San Franciscu.

Breskova polt z vitaminom C

Če telo dobro oskrbujemo z veliko hranili in predvsem z vitaminom C, je koža vedno čvrsta, gladka in prožna. Že 30 minut po zaužitem obroku hrane, bogatem z vitaminom C, nastaja v telesu šestkrat več kolagena.

Preprečevanje arterioskleroze

Askorbinska kislina krepi tudi ožilje. Vzdržuje notranje stene žil, da ostajajo gladke in nanje ne morejo sedati nevarni kristali starega holesterola in kalcija, ki so odgovorni za oženje žil in naposled za arteriosklerozo.
Za boljše vrednosti holesterola

Nova znanstvena spoznanja o vitaminu C

  • Dr. J. A. Simon s kalifornijske univerze v San Franciscu je svet presenetil z odkritjem: vsak miligram vitamina C na deciliter krvi pomeni - zlasti pri ženskah - do dva ali celo do tri miligrame več »dobrega« holesterola HDL. Dr. Simon sklepa: askorbinska kislina je prav pri ženskah zelo pomembna za zdravo, uravnoteženo vsebnost holesterola.
  • Še druga raziskava dr. Simona: vitamin C preprečuje nastajanje holesterolskih žolčnih kamnov. Dobijo jih predvsem starejši
    ali predebeli ljudje, sladkorni bolniki ali bolniki, ki se zdravijo z estrogenom (ženskim spolnim hormonom). Nastajajo zaradi pomanjkanja encima, ki razgrajuje odvečni holesterol v žolčne kisline.
  • Dr. F. M. Steinberg z Inštituta za presnovo in prehrano na univerzi Washington v Seattlu priporoča kadilcem, naj jedo več sadja, ki vsebuje veliko vitamina C. Tako nastaja v telesu manj »slabega« holesterola LDL in nevarnost arterioskleroze se zmanjša. Dr. Steinberg prisega na tale zdravilni napitek: žličko askorbinske kisline (iz lekarne) zmešamo s paradižnikovim sokom. Ob napitku zaužijemo po eno kapsulo vitamina E in beta-karotina, če ju imamo pri roki.

Pri pomanjkljivi prehrani postanejo žile, predvsem slabotnejše vene, luknjičave in kri lahko pronica v globlje plasti žilne stene. Te bolne žile pa lahko vitamin C okrepi, pri čemer ga podpirajo bioflavonoidi, torej rastlinske snovi, na primer rutin. Od okroglo 7000 bioflavonoidov, kolikor jih pozna znanost, jih približno po-lovica sodeluje z vitaminom C. Ta združba seje v razvoju življenja ohranila tudi v žilnem sistemu rastlin.

Uravnavanje in usmerjanje

Vitamin C je zaščitna in pogonska snov v možganskem privesku, ki omogoča izločanje desetih hormonov. Ti uravnavajo in usmerjajo štiri pomembna področja delovanja:

  • spolnih žlez,
  • stresnih hormonov,
  • ščitnice,
  • rastnih hormonov.

Bliskoviti odzivi z vitaminom C

V živčnih celicah sta med drugim nakopičena vitamin C in ami-nokislina fenilalanin, da po potrebi bliskovito ustvarita noradre- nalin. To je hormon, ki nas spodbuja, da smo budni in motivirani za delo. Na nenadno nevarno okoliščino se moramo zelo hitro odzvati. Pri tem iz fenilalanina nastane s svetlobno hitrostjo be-ljakovina tirozin, iz nje pa prek L-dope in dopamina naposled noradrenalin.

Na vsaki od teh presnovnih stopenj pa sodeluje vitamin C. Noradrenalin deluje (poleg adrenalina) spodbujajoče, dviga krvni tlak in osvežuje organizem. Spodbujajoči učinek sproža opiatni peptid beta-endorfin, ki stimulira možgansko in živčno tkivo. Naravni, v telesu nastali hormon sreče ohranja pri življenju - varuje ga pred prezgodnjo razgradnjo.

Vitamin C kot mamilo?

Velike ideje, umetnine in genialni načrti so, odkar človek pomni, vedno nastajali ob sodelovanju noradrenalina oziroma beta- endorfina, pri čemer je imel vitamin C posebno vlogo. Pri tem ni odločilnega pomena velika vsebnost beta-endorfina v krvi, temveč sposobnost za hitro povečanje nizke, tako imenovane bazalne vrednosti beta-endorfina.

V ZDA biokemiki s posebno terapijo obravnavajo ljudi, ki jih ogroža samomorilnost ali pesti huda depresija. S terapijo jim pomagajo, da telo ponovno ustvarja naravni beta-endorfin. Ta terapija deluje podobno kot uživanje mamila, kakršno je kokain. Tudi mamila namreč spodbujajo nastajanje beta-endorfina v telesu, vendar s številnimi nevarnimi spremljevalnimi pojavi in posledicami. Zato uporabo teh nedovoljenih snovi v zdravilne namene povsem odsvetujemo.

Vitamin C je občutljiv

Askorbinska kislina je za stike zelo dovzetna in odzivna snov. V zdravem okolju kislega želodčnega soka dobro shaja. Zelo občutljiva pa je za kisik; na svetlobi, vročini in zraku razpada. Uničujejo jo prosti radikali, ki jih tako okolje spodbuja pri njihovem uničevalnem delu.
Pri tej oksidaciji se sprošča baker, ki ustreza naši presnovi samo v omejeni količini. Če gaje preveč, sede v možganske in živčne celice, zato postanemo razdražljivi, če gaje zelo veliko, pa celo pretirano nemirni in razdražljivi ali duševno zbolimo. Če prerežemo jabolko, se rezna ploskev kmalu bakreno obarva. Baker se namreč sprosti, brž ko se uniči vitamin C. To je eden izmed razlogov, zakaj moramo jesti čim bolj sveže in nerazrezano sadje in zelenjavo, razrezano pa moramo pojesti takoj.


Vitamin C je pomemben za:

  • delovanje imunskega sistema,
  • presnovo kalcija,
  • čvrstost vezivnega tkiva,
  • kolagen,
  • stene ožilja,
  • dlesni,
  • presnovo maščob,
  • obvladovanje stresa,
  • krepke lase,
  • dober vid,
  • vedro razpoloženje,
  • zdravo živčevje,
  • zbranost,
  • spanje,
  • čvrsto, gladko kožo.

Živali pri prehranjevanju sledijo nagonom

Kljub temu da smo razumska bitja, napačno pojmujemo hranila, zlasti vitamine. Marsikdo misli, da so vitamine iznašli zdravniki in proizvajalci zdravil in da so nadležna stvar, ki jo pač moramo jemati zdravju na ljubo.
Vsekakor se vitamini ne »počutijo« najbolje v ljudeh, saj zaradi nezdravih prehranskih in življenjskih navada z njimi »grdo ravnajo«. Najljubše jim je delovanje v rastlinah in živalih, ker so v njihovi presnovi veliko bolje zavarovani in ker se rastline in živali veliko bolj »zavedajo«, kako dragocene »prijatelje« imajo v teh molekulah.

Vitamini so nastali pred nekaj sto milijoni let, ko še ni bilo ljudi. Takrat ni nobena žival »mislila«, da mora hrano segrevati in s tem ubijati vitamine. Kot vsi vitamini potrebuje tudi vitamin C normalno toploto, bodisi sobno ali zunanjo, kakor od pradavnine.

Najhujši uničevalci vitamina C

Kadar je sonce opoldne najvišje, se rastline zaprejo, da zavarujejo vitamine pred vročino. Ljudje smo sicer bolj umni, znamo leteti na Luno in graditi atomske elektrarne. V primerjavi z rastlinami in živalmi pa smo se navzeli številnih škodljivih vedenjskih vzorcev in navad:

  • Vsaka cigareta nam odvzame do 30 miligramov vitamina C.
  • Strasten čustveni izbruh (ljubosumje, obup, napadalnost) nas stane v 20 minutah do 300 miligramov askorbinske kisline.
  • K vsemu temu moramo prišteti dejavnike, ki uničujejo vitamine, kot so napačna prehrana, slabo sprejemanje vitaminov v prebavilih ali prosti radikali. Vse to zelo povečuje potrebe po vitaminu C.

Veliko ni preveč

Veliko znanstvenikov meni, da so napotila raznih ustanov za zdr vo prehrano o jemanju vitamina C zastarela. Kdor se teh naPot^ še vedno drži, naj se nikar ne pritožuje zaradi razdražljivosti a i nenehnih okužb. S temi še vedno upoštevanimi prehranskim' navadami in s skrajno majhnimi odmerki vitamina C ne morejo shajati niti ljudje, ki žive samotno, spokojno in brez vsakršnih stresov nekje na kakšnem otoku.

Vitamin C se topi v vodi, zato se morebitni presežki izločijo iz telesa. Tudi to je vrlina te dragocene naravne snovi. Ko askor binska kislina prodira skozi drobna ledvična cedilca in sluznico v mehurju, na tej poti uničuje celo povzročitelje bolezni, kot so virusi in bakterije. Kdor uživa veliko vitamina C, si lahko morebiti pozdravi težave z ledvicami in mehurjem.

Čili in budni namesto betežni in trudni

Vmesni produkt pri nastajanju noradrenalina je dopamin, zato je tudi ta živčni posrednik (nevrotransmiter) odvisen od navzočnosti vitamina C. Dopamin je pomemben za številne možganske de javnosti, predvsem za usmerjanje motoričnih živcev, za razpo loženje in spolnost.
Vitamin C mora biti navzoč tudi pri delovanju živčnega pre-nosnika serotonina. Sodeluje namreč pri razgradnji aminokisline triptofana v serotonin, ki skrbi za notranje sproščanje in spanec. Znanstveniki so odkrili, daje tudi četrti pomembni živčni pre nosnik acetilholin (odpravlja pozabljivost in raztresenost) odvisen od vitamina C, kar potrjuje velik pomen tega sadnega vitamina za našo duhovnost in duševnost.

Vitamin C krepi možganske celice

Ze uro zatem, ko popijemo sok dveh limon, se začno v celice vgrajevati dodatna pristajališča (receptorji) za dragocene molekule acetilholina. Nasprotno pa vodita razgradnja in razpad teh postajališč do duševnih starostnih pojavov, daljnosežno tudi do Alzheimerjeve bolezni in množičnega propadanja možganskih celic.

Nekakšnega začetnega »alchajmerja« pa si pridela vsakdo, ki tri dni in tri noči praznuje in popiva ob nikotinu, alkoholu, ob prigrizkih, revnih s hranili, v slabem, zakajenem prostoru. Kar premore vitamina C v organizmu, ga požene, možganske in živčne celice pa se v najkrajšem času postarajo tako rekoč za desetletja.

Vsebnost vitamina C (askorbinske kisline) v živilih

živilo

miligrami (na 100 gramov)

živilo

miligrami (na 1 00 gramov)

bezgove jagode

37,1

grah v stročju

26,0

kivi

36,7

kolerabica

25,8

pomaranče

35,4

beluši

23,7

limone s sadnim

zelje

23,6

mesom

34,0

svinjska jetra

22,2

limonin sok

28,2

robide

21,2

maline

27,7

soja, tofu

18,5

grenivkin sok,

krompir

18,0

sveže izžet

26,3

paradižnik

16,9

pesa, čebula

26,2

artičoke

10,2

špinača, brokoli

26,1

jabolka

8,8

Surovo je najboljše

Po možnosti jemo surovo sadje in zelenjavo, glavne dobavitelje vitamina C. Kolikor daljša je pot sadja in zelenjave na trg in kolikor dlje ležita v skladišču, toliko manj askorbinske kisline vsebujeta. Pri skladiščenju ali rezanju, predvsem pa pri vsakem segrevanju se znaten del vitamina C izgubi. Solata, ki jo v blagovnicah ponujajo že zavito v plastičnih vrečkah, vsebuje pogosto več škodljivih in strupenih snovi (sredstev zoper škodljivce, konzervansov itd.) kakor vitaminov. To velja, čeprav v manjši meri, tudi za globoko zamrznjeno sadje ali zelenjavo. Z vitaminom C se oskrbimo, če redno uživamo veliko svežega sadja in presne hrane ali jemljemo vitaminske pripravke, ki jih kupimo v lekarni ali trgovini z zdravo prehrano. Druga možnost je sicer precej slabša od prve, vendar še vedno veliko boljša, kakor če bi za oskrbo z vitamini napravili premalo ali sploh nič.

Krepitev imunske obrambe

Najpomembnejše delo opravlja vitamin C pri krepitvi imunske obrambe, torej telesu lastnega obrambnega sistema. Prav zaradi tega vedno znova tako zelo poudarjamo zdravilni učinek vitamina C pri virusnih okužbah.

Ker se v medicini iz raziskav virusov še ni porodilo udarno sredstvo proti virusom, ki ne bi imelo stranskih učinkov, je krepitev imunske obrambe še vedno prednostno zdravljenje. Tudi tu velja znano pravilo: jemo limone, pomaranče, grenivke in drugo sveže sadje, pa zelenjavo in solato. Segamo vedno po svežih pridelkih, nikoli po hrani v pločevinkah in redko po pakiranih in morebiti dolgo skladiščenih živilih.

Preberi več ... Manj
Filtriraj seznam
Razvrsti
Izberi pogled Seznam Mreža
Prikazov na stran

Altrient liposomski vitamin C, 30 vrečk

49,90 €

Arcaya vitamin C ampule, 5 x 2 mL

19,50 €

Ascolip liposomski vitamin C, 30 x 5g

Od 22,90 €

BetterYou Vitamin C ustno pršilo, 25 mL

11,30 €

Biocyte laktoferin vitamin C, 30 kapsul

28,20 €

Biocyte liposomalni vitamin C, 10 vrečic

16,99 €

Biomax liposomski C vitamin, 30 kapsul

22,75 €

Biostile C vitamin, 60 kapsul

17,90 €

Cellfood vitamin C sprej, 118 mL

37,81 €

CureSupport liposomal C vitamin (1+1 GRATIS)

Od 26,96 €

Encian Natrijev Askorbat vitamin C, 200 g

11,86 €

Estado Puro Vitamin C 1000, 100 kapsul

16,70 €

ferroC železo in vitamin C, 30 kapsul

17,30 €

Health Aid Ester C vitamin, 30 tablet

18,20 €

Prijava na e-novice

Spremljajte naše e-novice in bodite obveščeni o ugodnostih in promocijskih bonih, s katerimi lahko prihranite.