Citizen CH432B merilnik krvnega tlaka in pulza

Pravimo, da so pričakovanja samouresničljive prerokbe. Uresničljive pa so le, če zna šolar pretehtati vrednost posameznih potreb oz. želja in način njihove zadovoljitve. Če se pri tem ušteje, ostajajo potrebe nezadovoljene in naloge nedokončane. Zadrego poskuša nadomestiti z nadomestnimi zadovoljitvarni, ki pa niso vedno ustrezne in družbeno sprejemljive. Znanja npr. ni mogoče nadomestiti z nečim drugim. Takrat ostaja problem odprt, šolar pa izgubi pogum in občutek varnosti. Pojavi se ogroženost in z njo strah pred tveganjem. Kadar so pričakovanja visoka (ne previsokal), so znak visokih sposobnosti, kadar so nizka, vcepijo posamezniku prepričanje o nesposobnosti. Lažje je zadovoljiti optimistična pričakovanja, saj pesimizem izniči še tako izvedljiva pričakovanja. Optimizmu je sicer namenjena 43. delavnica v četrtem letu projekta, a naj bi udeleženci že prvo leto nekaj slišali o pogumu in optimizmu, saj računam na pozitiven premik v osebnostnem razvoju šolarja že med projektom.

V drugem delu te delavnice naj se mentor osredotoči predvsem na razmišljanje o tem, koliko naporov je kdo pripravljen vložiti v učenje in koliko je pripravljen tvegati. Možnosti namreč niso samo stvar okolja, ampak tudi njegove pripravljenosti, da se spoprime s problemom. Šolar naj se sprijazni, da je učenje napor, ki mu ne more ubežati, če ima visoka pričakovanja. Kaj pa, če so pričakovanja okolja (zlasti staršev) glede na njegove odločitve o manjših vlaganjih v napore in tveganja previsoka?!