1. Uho
Uho je zelo pomembno čutilo, s katerim zaznavamo zvok in držimo ravnotežje.V grobem je sestavljeno iz zunanjega, srednjega in notranjega ušesa, vsak od njih pa je razdeljen na številne manjše dele. Vsak del ušesa ima točno določeno vlogo pri prevajanju zvoka iz zunanjosti v možgane.
Zunanje uho:
- uhelj (hrustančna tvorba, prekrita s kožo),
- zunanji sluhovod (cevasti vhod v notranjost ušesa, v katerem so cerumenske žleze, ki izločajo ušesno maslo),
- membrana bobniča (meja med zunanjim in srednjim ušesom)
Srednje uho:
- bobnična votlina,
- evstahijeva cev (povezava med srednjim ušesom in žrelom)
- slušne koščice: kladivce, nakovalce in stremence (meja med srednjim in notranjim ušesom).
Notranje uho:
- preddvorni hodnik,
- polž,
- polkrožni kanali.
Ali veste
- da nam uho ne daje le sluha, temveč tudi ravnotežje?
- da imamo v notranjosti ušesa organ, ki mu rečemo polž?
2. Z ušesi poslušamo, z možgani slišimo
Na videz kratka in preprosta pot zvoka od zunanjosti do naših možganov je v resnici precej zapletena. Zvok je v svoji osnovi valovanje zraka. Z izgovarjanjem besed ali ustvarjanjem zvoka na kakršen koli drug način v resnici sprožimo valovanje zraka, ki se prenaša skozi prostor.Ko to valovanje trči ob uhelj, se v njem ojači in odbije v sluhovod. Po njem pripotuje do bobniča in trči vanj ter s tem sproži tresenje koščic srednjega ušesa na drugi strani bobniča - kladivca, nakovalca in stremenca. Pri prehodu skozi te koščice se tresljaji dodatno ojačijo in pripotujejo do polža, v katerem so tekočina in čutne celice, obdane z dlačicami. Tresljaji, ki pridejo do polža, se spremenijo v valovanje te tekočine. Dlačice se kot morska trava ob valovanju premikajo skupaj s premikanjem tekočine. Ti premiki dlačic sprožijo živčne signale, ki se po slušnem živcu prenesejo do centra za sluh v možganih.
Kot smo že omenili, nam uho poleg sluha daje tudi ravnotežje. Pri tem sodelujejo trije polkrožni kanalčki, ki ležijo blizu polža. Kanalčki so, ravno tako kot polž, napolnjeni s tekočino in imajo v notranjosti dlačice. Kanalčki ležijo v treh smereh in tako se tudi pretaka tekočina v njih: levo-desno, naprej-nazaj in gor-dol. Dlačice so prekrite z ravnotežnimi kamenčki, ki težijo v smeri zemeljske gravitacije. Valovanje teh dlačic skupaj s tekočino povzroča nastanek živčnega signala, ki se prenese do centra za ravnotežje v možganih. Tako lahko zaznavamo položaj v prostoru oziroma imamo ravnotežje.
Ali veste,
- da se zvok v uhlju tako močno ojači, da bi brez njega slišali opazno slabše?
- da se zvok na svoji poti do možganov spemeni iz valovanja zraka v valovanje tekočine in na koncu v živčni impulz?
- da ob dolgotrajnih vrtečih gibih ( na primer pri plesanju polke) potrebujemo nekaj časa, da se nam vrne ravnotežje zato, ker se dlačice v polkrožnih kanalčkih dlje časa umirjajo?
3. Povezava med nosom in ušesi
Kot smo omenili, je uho z evstahijevo cevjo povezano z žrelom in s tem tudi z nosno votlino. To pomeni, da se vnetje žrela in nosu, ki ga povzroči običajen prehlad, lahko preko evstahijeve cevi razširi tudi v srednje uho.
Za ohranitev zdravja ušes je zato najbolje poskrbeti za zdrav življenjski slog, s čimer si bomo zagotovili ustrezno imunsko odpornost in se tako ubranili pred prehladom. Poleg uravnotežene prehrane z veliko vitamini je pomembno gibanje na svežem zraku in redno čiščenje nosu, predvsem z usekovanjem. Priporočljiva je tudi uporaba fiziološke raztopine, s katero nosno sluznico še temeljiteje očistimo na nežen način in povečamo njeno vlažnost.
Dojenčki in otroci so še posebej občutljiva populacija, zato moramo pri njih še bolj paziti na zdrav imunski sistem.
Znaki, po katerih prepoznamo vnetje ušesa pri dojenčkih:
- slabše odzivanje na zvočne dražljaje kot običajno,
- pogosto dotikanje ušes,
- povišana telesna temperatura,
- pogosto prebujanje med spanjem,
- pogostejše jokanje kot običajno.
Pri omenjenih težavah je treba obiskati zdravnika, ki nas bo napotil k specialistu otorinolaringologu, saj le on lahko natančno pregleda uho ter ugotovi, kakšno je stanje.
4. Higiena sluhovoda
Za čiščenje ušes pogosto uporabljamo vatirane paličice, vendar to ni vedno najboljša izbira. Te paličice so primerne le za čiščenje uhlja in vhoda v sluhovod, dlje od tu pa njihova pogosta uporaba ni priporočljiva. Nepravilna uporaba paličice namreč lahko poškoduje bobnič (še posebej pri otrocih) ali povzroči nastanek čepa iz ušesnega masla, saj z njo maslo porivamo globlje proti bobniču, kjer se nabere in strdi. Tako početje lahko povzroči vnetje ušesa, ki nam povzroča bolečine in slabša sluh. Ušesno maslo samo po sebi ni umazanija, zato ga tudi ni treba odstranjevati iz sluhovoda. Njegova vloga je ravno nasprotna - kožo sluhovoda ščiti pred izsušenostjo in pomaga pri odstranjevanju nečistoč z njene površine. Povsem dovolj je, če ga odstranimo z vhoda v sluhovod, kamor pripotuje iz notranjosti in s seboj prinese nečistoče.
Uho lahko ustrezno negujemo z oljnim pršilom, ki ga nanesemo v sluhovod. S tem ne bomo odstranili koristnega ušesnega masla, bomo pa pripomogli k boljšemu vlaženju kože in hitrejšemu odstranjevanju nečistoč iz sluhovoda.
Ali veste,
- da ušesno maslo ni umazanija, temveč koristna zaščita sluhovoda?
- da je treba biti previden pri čiščenju sluhovoda z vatiranimi paličicami, saj s tem povzročimo nastanek ušesnega čepa in vnetja ušesa?
Pomembno!
Ušesnega masla ne smemo odstranjevati iz sluhovoda. Namesto tega je bolje, da z oljnim pršilom negujemo kožo sluhovoda in pospešimo odstranjevanje nečistoč z nje.
5. Bolezni in poškodbe ušes
Ušesni čep
Če se ušesno maslo v sluhovodu nabere na enem mestu in se strdi, nastane ušesni čep. Do tega lahko pride zaradi neustrezne uporabe vatiranih paličic, lahko pa tudi zaradi prirojene nagnjenosti, ozkih sluhovodov, umazanega delovnega okolja ali uporabe slušnega aparata.
Znaki, po katerih prepoznamo nabiranje ušesnega masla v zunanjem sluhovodu, so:
- šumenje in bolečina v ušesih,
- občutek zamašenosti ušesa,
- neprijetno odmevanje lastnega glasu,
- postopna ali nenadna delna izguba sluha,
- vrtoglavica.
Vnetja
Vname se lahko kateri koli del ušesa. Pri odraslih se največkrat vname zunanje, pri otrocih pa srednje uho. Če je koža, ki obdaja sluhovod, zdrava, nas ščiti pred okužbami z mikrobi. Če pa je zaradi škodljivih dejavnikov v slabšem stanju (na primer drobne poškodbe, izsušenost, razdraženost), pa jo mikrobi lažje napadejo.
Nenehna izpostavljenost vlagi oziroma vodi slabo vpliva na zdravje ušes in povečuje tveganje za njihovo vnetje. Osebe, ki se ukvarjajo z vodnimi športi, še posebej pa otroci, ki se pogosto kopajo v bazenih, imajo zaradi vpliva vode lahko slabšo naravno obrambo kože v sluhovodu. Enako velja za tiste, ki si pogosto barvajo lase ali uporabljajo agresivne šampone, ki lahko zaidejo v sluhovod in tam dražijo kožo.
Vnetje srednjega ušesa
Vnetje se v srednje uho pogosto razširi preko evstahijeve cevi iz žrela oziroma nosa, lahko pa se uho vname tudi samostojno. Pri tem vnetju se v evstahijevi cevi tvori sluz; ker je sluznica zaradi vnetja nabrekla, se cev zoži, zato sluz težje odteče. To stanje spremljajo bolečine v ušesu, slabši sluh in občutek zamašenosti ušesa.
Vnetju, ki se je razširilo v uho preko evstahijeve cevi, pravimo sterilno vnetje, saj ga niso neposredno povzročili mikrobi v ušesu, ampak slaba prehodnost evstahijeve cevi.
Najpogostejši povzročitelji vnetij ušes so virusi in bakterije. Lahko se zgodi, da vnetje najprej povzroči virus, ki oslabi imunski sistem in naredi dobro podlago, da okužbo naknadno povzročijo še bakterije.
Vnetje zunanjega ušesa
Z neustrezno higieno lahko povzročimo vnetje zunanjega ušesa. Pri pregrobem čiščenju z vatiranimi paličicami lahko poškodujemo kožo sluhovoda, kjer se naselijo mikrobi in jo okužijo. Lahko pa s takšnim početjem porivamo ušesno maslo globlje proti bobniču, kjer nastane ušesni čep. To je zelo dobro gojišče za mikrobe (pogosto glivice), ki ob naselitvi povzročajo vnetje. Glivice se na ušesnem čepu počutijo zelo dobro, saj imajo na voljo toploto in vlago, zato se lahko hitro razmnožujejo.
Motnje sluha
Slabši sposobnosti zaznavanja zvoka rečemo naglušnost. Običajno se pojavi s starostjo, lahko pa je tudi prirojena. Nastane zato, ker na enem izmed prej opisanih delov ušesa pride do slabšega prevajanja valovanja. Popolni izgubi sluha pa pravimo oglušelost. Do nje pride, če eden izmed delov ušesa ne deluje več pravilno in se valovanje od njega ne prevaja več naprej proti možganom.
Poškodba bobniča
Močan pritisk na bobnič lahko povzroči poškodbo ali celo predrtje membrane. To je lahko posledica pregrobega čiščenja sluhovoda z vatirano paličico ali vstavljanje drugih trdih predmetov v sluhovod. Možno je tudi, da do predrtja bobniča pride zaradi velikih nenadnih sunkov zvoka ali udarca z glavo.
Motnje ravnotežja
Ob poškodbah polkrožnih kanalov v notranjem ušesu lahko pride do nepravilnega prevajanja živčnih impulzov iz dlačic proti centru za ravnotežje v možganih, zaradi česar imamo motnje ravnotežja.
Ali veste,
- da je zvok le valovanje s frekvencami v slišnem območju človeškega ušesa?
- da naše uho lahko zaznava le zvočna valovanja v frekvenčnem območju med 12 in 20.000 hertzi?
- da pri človeškem govoru večinoma nastaja valovanje v frekvenčnem območju med 200 in 8000 hertzi?
Naslednjih 6 nasvetov na sledeči povezavi >>
