Bolnik po možganski kapi
Možni zapleti in njihovo zdravljenje
Zapleti po možganski kapi so bio-psiho-socialni. Telesni zapleti so ponovitev možganske kapi ali njenega ekvivalenta ter zapleti, povezani z zdravljenjem dejavnikov tveganja za bolezni srca in ožilja, oz. zapleti antiagregacijskega ali antikoagulacijskega zdravljenja (npr. krvavitev).
Med psihosocialnimi zapleti najdemo razvoj depresije in anksioznosti, kar je posledica sprememb v čustvovanju ob možganski kapi. Socialne posledice možganske kapi se kažejo v omejitvah na področju sposobnosti socialnega funkcioniranja. Pol leta po kapi je tretjina bolnikov tako ovirana, da ni sposobna iti v trgovino, po letu in pol tretjina bolnikov navaja socialno izolacijo, le 20 % bolnikov po možganski kapi je še sposobnih voziti avto in le 11-17% bolnikov je sposobnih nadaljevati z opravljanjem svojega poklica.
Pričakovano preživetje po možganski kapi je odvisno od funkcionalne prizadetosti pol leta po možganski kapi: pri od pomoči neodvisnih bolnikih je 9, 7 let, pri od pomoči odvisnih bolnikih pa le 6,0 let. V skupini najtežje prizadetih bolnikov, ki so povsem odvisni od tuje pomoči, je pričakovano preživetje le 2,5 leti.
Navodila za bolnike; Združenje zdravnikov družinske medicine, 2009
