Bolnik po zdravljenju z radiojodom
Če so bile žleze slinavke močneje prizadete, to lahko privede do
kronične okvare in pomanjkanja sline ali suhih ust (kserostomije).
Pomanjkanje sline pomeni večje tveganje za zobno gnilobo, zato se morajo
ti bolniki s svojim zobozdravnikom posvetovati o preventivnih ukrepih.
Vendar je ta zaplet redek.
Pri moških lahko po zdravljenju z visokimi dozami radiojoda redko pride
do prehodnega zmanjšanja števila spermijev vejakulatu. Ženske po
zdravljenju z radioaktivnim jodom niso imele večjega tveganja za
neplodnost, splav ali pojav napak pri otroku. Kljub temu jim svetujemo, da vsaj 6 mesecev po zdravljenju z radiojodom ne zanosijo. Dolgoročne raziskave doslej niso potrdile, da bi po zdravljenju z radiojodom obstajalo povišano tveganje za pojav raka kasneje v življenju. Tudi po zdravljenju z radiojodom se držite podobnega presejalnega programa za rakave bolezni, kot velja za splošno populacijo.
Pri doječih materah zdravljenje z radiojodom ni dovoljeno. Ker se radioaktivni jod izloča z mlekom, lahko povzroči okvaro ščitnice pri dojenčku, poleg tega pa so pri tem sevanju izpostavljene tudi dojke. Mati naj bi prenehala dojiti vsaj 6 do 8 tednov pred zdravljenjem z radiojodom.
Navodila za bolnike; Združenje zdravnikov družinske medicine, 2009
