Detralex - 30, 36, 60, 120 ali 180 filmsko obloženih tablet

Kronična bolezen ven - kaj je to?

Kronična venska bolezen ali pravilneje rečeno kronično vensko popuščanje (CVI) se zgodi, ko se vene na nogah poškodujejo in ne morejo delovati na način, kot bi morale. Običajno zaklopke v venah nog skrbijo, da kri teče nazaj do srca, toda stanje kronične venske insuficience povzroči, da te zaklopke ne delujejo pravilno, kar povzroči kopičenje krvi v nogah. To poveča pritisk v venah nog in povzroči simptome, kot so otekanje in razjede - to so pogosto življenje ogrožajoči simptomi venske bolezni.

Kronično vensko popuščanje je oblika venske bolezni, ki se pojavi, ko so vene na nogah poškodovane. Posledično te žile ne morejo upravljati pretoka krvi tako dobro, kot bi morale, in kri iz nog se težje vrne v srce. CVI tako povzroča kopičenje krvi v venah nog, kar povzroči visok pritisk v venah.

Kronična venska bolezen se lahko pojavi zaradi poškodbe katere koli žile na nogi.

Bolezen se lahko pojavi na predelu:

• Globokih ven, to so velike vene globoko v telesu, ki potekajo skozi vse vaše mišice.
• Površinskih ven, ki so blizu površine vaše kože.
• Perforantnih ven, ki povezujejo vaše globoke in površinske vene.

Venska bolezen lahko na začetku povzroči zgolj blage simptome, toda sčasoma po napredovanju bolezni lahko to stanje vpliva na vašo kakovost življenja in povzroči resne zaplete. Izognite se tudi razvoju morebitnih simptomov akutne hemoroidalne bolezni. 

Zdravilo detralex je na voljo v številnih pakiranjih, različice si ogledajte zgoraj. 

Zdravilo detralex je na voljo brez recepta. 

Zastopnik: Servier Pharma d.o.o. Podmilščakova ulica 24, 1000 Ljubljana

Zanimivo: vprašanje o paralelah

Limfedem – kaj ga povzroča?

Limfedem ali limfna obstrukcija je dolgotrajno stanje, pri katerem se odvečna tekočina nabira v tkivih, kar povzroča otekanje (edem).

Limfni sistem je del imunskega sistema in ključnega pomena za delovanje imunskega sistema. Tekočina, imenovana limfa, kroži po limfnem sistemu. Limfedem je običajno posledica blokade tega sistema.

Limfedem običajno prizadene eno od rok ali nog. V nekaterih primerih sta lahko prizadeti obe roki ali obe nogi. Pri nekaterih bolnikih se lahko pojavi otekanje glave, genitalij ali prsnega koša.

Limfedem je neozdravljiv, vendar ga je s pravilnim zdravljenjem mogoče nadzorovati.

Nekaj dejstev o limfedemu

• Strokovnjaki verjamejo, da je primarni limfedem posledica genetske mutacije.

• Sekundarni limfedem lahko povzroči druga stanja, kot so okužbe in vnetne bolezni.

• V nekaterih primerih lahko limfedem povzroči okužbe kože in limfangitis.

• Zaščita kože lahko pomaga zmanjšati tveganje za limfedem.

Limfedem je neozdravljiv. Vendar lahko zdravljenje pomaga zmanjšati oteklino in bolečino.

Kompleksna dekongestivna terapija (CDT): Začne se s fazo intenzivne terapije, med katero je bolnik deležen dnevnega zdravljenja in usposabljanja. Temu sledi vzdrževalna faza, ko se pacienta spodbuja, da sam prevzame oskrbo z uporabo tehnik, ki so se jih naučili.

Štiri komponente CDT so:

• Popravljalne vaje: To so lahke vaje, katerih cilj je spodbujanje gibanja limfne tekočine iz uda.

• Nega kože: Dobra nega kože zmanjša tveganje za kožne okužbe, kot je celulitis.

• Ročna limfna drenaža (MLD): Terapevt za limfedem uporablja posebne masažne tehnike za premikanje tekočine v delujoče bezgavke, kjer se izsušijo. Terapevt tudi uči več masažnih tehnik, ki se lahko uporabljajo v vzdrževalni fazi.

• Večslojni povoj za limfedem (MLLB): ovit čez mišice, ki obdajajo limfne žile in vozle, da se tekočina premika skozi limfni sistem.

Kirurgija je v preteklosti imela razočarajoče rezultate v primerjavi z nekirurškimi terapijami za limfedem. Vendar se je nova kirurška tehnika z liposukcijo izkazala za uspešnejšo. Ta odstrani maščobo s prizadetega okončine, zaradi česar je oteklina manjša.

Kaj so povzročitelji limfedema?

Primarni limfedem je lahko posledica mutacij v nekaterih genih, ki sodelujejo pri razvoju limfnega sistema. Ti napačni geni ovirajo razvoj limfnega sistema in spodkopavajo njegovo sposobnost pravilnega odvajanja tekočine.

Sekundarni limfedem ima več možnih vzrokov, vključno z:

• Operacija raka: Rak se lahko širi po telesu preko limfnega sistema. Včasih kirurgi odstranijo bezgavke, da ustavijo širjenje. Obstaja tveganje, da je prizadet limfni sistem, kar vodi do limfedema.

• Radioterapija: uporaba sevanja za uničenje rakastega tkiva lahko včasih poškoduje bližnje zdravo tkivo, kot je limfni sistem; to lahko povzroči limfedem.

• Okužbe: Huda okužba s celulitisom lahko poškoduje tkivo okoli bezgavk ali žil. To lahko privede do brazgotin, kar poveča tveganje za limfedem. Nekatere okužbe s paraziti prav tako lahko povečajo tudi tveganje za limfedem.

• Vnetna stanja: Stanja, ki povzročajo otekanje (vnetje) tkiva, lahko trajno poškodujejo limfni sistem, kot sta revmatoidni artritis in ekcem.

• Srčno-žilne bolezni: To so bolezni, ki vplivajo na pretok krvi. Nekateri bolniki s srčno-žilnimi boleznimi imajo večje tveganje za nastanek limfedema, kot so DVT (globoka venska tromboza), venske razjede na nogah in krčne žile.

• Poškodbe in travme: redkeje lahko hude opekline kože ali karkoli, kar povzroči prekomerno brazgotinjenje, poveča tveganje za razvoj limfedema.

Akutni hemoroidalni sindrom – kaj je in kakšni so znaki?

Akutni hemoroidalni sindrom je klinično stanje, ki je posledica spremenljive stopnje hemoroidne bolezni s povezanim prolapsom, strangulacijo in trombozo. Kirurško zdravljenje akutnega hemoroidalnega sindroma z nujno hemoroidektomijo je učinkovit poseg s sprejemljivo obolevnostjo.

Kaj so hemoroidi?

Hemoroidi so otekle, razširjene vene, ki se tvorijo znotraj in zunaj anusa in danke. Lahko so boleče, neprijetne in povzročijo rektalno krvavitev. Vsakdo lahko dobi simptomatske hemoroide, tudi najstniki. (Ker se hemoroidi razvijejo nekaj časa, so pri otrocih neobičajni). 

Morda ste bolj ogroženi, če:

• Imate prekomerno telesno težo/debelost.

• Ste noseče,

• Uživate hrano z malo vlakninami.

• Imate kronično zaprtje ali drisko.

• Redno dvigujte težke predmete.

Kakšne so vrste hemoroidov?

Hemoroidi se lahko pojavijo znotraj ali zunaj rektuma. Vrsta je odvisna od tega, kje se razvije otekla vena. Vrste vključujejo:

• Zunanji: pod kožo okoli anusa se oblikujejo otekle vene. Vaš anus je kanal, iz katerega prihaja blato. Zunanji hemoroidi so lahko srbeči in boleči. Občasno krvavijo. Včasih se napolnijo s krvjo, ki se lahko strdi. To ni nevarno, lahko pa povzroči bolečino in oteklino.

• Notranji: V rektumu nastanejo otekle vene. Vaš rektum je del prebavnega sistema, ki povezuje debelo črevo z anusom. Notranji hemoroidi lahko krvavijo, vendar običajno niso boleči.

• Prolaps: tako notranji kot zunanji hemoroidi lahko prolabirajo, kar pomeni, da se raztezajo in izbočijo zunaj anusa. Ti hemoroidi lahko krvavijo ali povzročajo bolečino.

Kako lahko zdravim hemoroide doma?

Hemoroidi pogosto izginejo sami brez zdravljenja. Simptomi, kot sta bolečina in krvavitev, lahko trajajo en teden ali nekoliko dlje. Medtem lahko za lajšanje simptomov naredite naslednje:

• Na prizadeto mesto nanesite zdravila brez recepta, ki vsebujejo lidokain, hamamelis ali hidrokortizon.

• Pijte več vode.

• Povečajte vnos vlaknin s prehrano in dodatki. Poskusite dnevno zaužiti vsaj 20-35 gramov vlaknin

• Namakajte se v topli kopeli 10 do 20 minut na dan.

• Zmehčajte blato z jemanjem odvajal.

• Za bolečino in vnetje jemljite nesteroidna protivnetna zdravila (NSAID).

• Uporabite toaletni papir z losjonom ali mokre robčke, ki se lahko izpirajo, da nežno popivnate in očistite zadnjico po blatu. Uporabite lahko tudi robček ali krpo, navlaženo z vodo. (Robčke zavrzite v smeti, ne z izpiranjem. Krpe za umivanje operite ločeno v vroči vodi, da preprečite širjenje okužb, ki jih pogosto najdemo v iztrebkih.)

HEMOROIDI

Nabreklim venam v danki in okolici zadnjikacpravimo hemoroidi oziroma zlata žila.

Pogosti so med nosečnostjo ali po porodu. Dejavnika tveganja sta debelost in uživanje hrane s premalo vlakninami.

Hemoroidi, nabrekle vene v mehkem tkivu okoli zadnjika in spodnjega dela danke, so zelo pogosta težava, s katero se vsaj en krat v življenju sreča približno polovica ljudi. Venskim vozličem v okolici zadnjika pravimo zunanji, tistim v okolici danke pa notranji hemoroidi. Če se slednji izbočijo navzven skozi zadnjik,jim pravimo prolabirajoči hemoroidi; ti so še posebej boleči.

Hemoroidi pogosto povzročajo občasne krvavitve, srbečico in bolečine. Običajno ne gre za resnejše obolenje, kljub temu pa je osamljen hemoroid lahko znak kolorektalnega raka.

KAJ JIH POVZROČA?

• Najpogosteje se razvijejo kot posledica zaprtja, ko se oseba napenja pri odvajanju blata, kar zviša pritisk v trebušni votlini in posledično povzroči nabrekanje ven v okolici danke.

• Tudi čezmerna prehranjenost lahko povzroča pritisk na vene v okolici danke in razvoj hemoroidov.

• Podobno lahko razvoj hemoroidov povzroči pritisk rastočega zarodka med nosečnostjo.

KAKŠNI SO SIMPTOMI?

Simptomi se običajno razvijejo po obdobju zaprtja in vključujejo:

• svežo kri na toaletnem papirju ali v školjki po iztrebljanju,

• boleče odvajanje blata,

• odvajanje sluzi, kar včasih povzroči tudi srbečico,

• vidne otekline okoli zadnjika,

• občutek nepopolnega izpraznjenja črevesa po iztrebljanju.

Prolabirajoči hemoroid lahko med iztrebljanjem zdrsne iz črevesa skozi zadnjik in nato zleze nazaj ali pa ga mora oseba nazaj potisniti s prstom. Redko v prolabirajočem hemoroidu nastane krvni strdek (tromb), ki povzroča hude bolečine in vidno modrikasto, za grozdno jagodo veliko oteklino.

Če opazite krvavitev iz zadnjika, se takoj posvetujte z zdravnikom, posebej če ste stari več kot 40 let, saj gre morda za hudo obolenje, kot je kolorektalni rak.

KAKO LAHKO UKREPAMO?

• Zdravnik bo najverjetneje pretipal danko z orokavičenim prstom.

• Če ste opazili krvavitev iz zadnjika, ki bi lahko pomenila resno obolenje, vas bo napotil na kolonoskopijo.

• Majhnih hemoroidov običajno ni treba zdraviti.

• Hemoroidi, ki se pojavijo v nosečnosti, običajno izginejo kmalu po porodu.

• Iztrebljanje lahko olajšamo s prehrano z veliko vlakninami in odvajalnimi sredstvi.

• Otekline in srbečico lahko omilimo s kortikosteroidnimi mazili in svečkami, ki se dobijo brez recepta, bolečine pa ublažimo z anestetičnim pršilom.

• Majhne notranje hemoroide lahko zdravimo s sklerozacijo, pri kateri v nabreklo veno vbrizgamo sredstvo, zaradi katerega se žila skrči.

• Zdravnik lahko žilo tudi podveže in hemoroid sčasoma odpade.

• Vztrajne, boleče in krvaveče hemoroide lahko odstranimo tudi z lasersko, električno ali toplotno energijo, prav tako je mogoča kirurška odstranitev.

• jemljite Detralex

Če težave kljub navedenim ukrepom ne minejo, se z zdravnikom posvetujte o smiselnosti kirurškega zdravljenja.

Zdravljenje je običajno uspešno, vendar se hemoroidi lahko ponovijo.

POKA SLUZNICE ZADNJIKA

Poka sluznice zadnjika ali analna fisura je drobna raztrganina v steni zadnjika, ki se ne more zaceliti, saj krčenje mišice zapiralke, ki ji pravimo tudi analni sfinkter vleče robova raztrganine narazen. Običajno se pojavi po odvajanju večjega tršega iztrebka.

Težava povzroča hude bolečine, vendar je povsem nenevarna. Zaradi bolečin prizadete osebe pogosto pomislijo celo na rakavo obolenje. Obiščite zdravnika, saj vas bo lahko takoj pomiril.

SAMOPOMOČ

• Blato zmehčajte z odvajalnimi sredstvi.

• Zaprtje preprečujte z uživanjem vlaknin.

• Bolečino omilite z anestetičnim mazilom, ki bo tudi pospešilo celjenje.

• Razmislite glede uporabe Detralex tablet