Vprašanje:
Sem v 8. tednu nosečnosti in se aktivno ukvarjam s športom, predvsem tekom in pohodništvom. Ker tek treniram, imamo enkrat tedensko tudi intervalne treninge, kar pomeni, da pulz naraste do 90 % maksimalnega srčnega utripa. Na pregledu krvi je bilo ugotovljeno, da so mi vrednosti hemoglobina izrazito padle - s 130 na 112. Ali je to posledica nosečnosti? Opazila sem, da se hitreje zadiham kot običajno. Zanima me, katere so »dovoljene« športne dejavnosti v nosečnosti in kakšen je lahko najvišji pulz v nosečnosti? Ginekologinja mi je sicer na splošno svetovala izogibanje poskokom in intenzivni vadbi. Kakšne posledice ima ukvarjanje s športom na nerojenega otroka?
Odgovor:
Relativen padec koncentracije hemoglobina je posledica nosečnosti. Tudi zadihani ste zaradi sprememb dihanja v nosečnosti. Zaradi prilagoditev organizma na nosečnost je zmanjšana zmogljivost telesa. Kri, ki oskrbuje mišice s kisikom in hranili med športnimi treningi, je v nosečnosti razporejena povsem drugače, saj mora omogočiti uspešno prekrvavitev maternice in rast ploda v njej.
Že na začetku nosečnosti se v telesu in žilah zadrži več vode. Kri je razredčena, zato se kaže v laboratoriju fiziološki padec hemoglobina in zmanjšana viskoznost krvi (zmanjšan hematokrit). V nosečnosti se zaradi velike količine estrogenov, ženskih spolnih hormonov, pospešeno tvorijo strdki. Nosečnica je z razredčitvijo krvi bolj zaščitena pred nevarnostjo nastanka krvnih strd kov. Pri športu pa je nasprotno izjemno pomembna večja vsebnost rdečih krvnih telesc, večja gostota krvi. Največje dopinške afere v športu so posledica uporabe zdravil in sredstev, ki povečujejo hemoglobin in hematokrit. Za nosečnico bi bilo tako stanje zelo nevarno. V nosečnosti narava poskuša nižati gostoto krvi, šport pa jo intenzivno zvišuje.
Zadihanost je prav tako posledica nosečnosti. Ker ima nosečnica redkejšo kri, potrebuje pa veliko boljšo oksigenacijo kot nenoseča ženska, mora to kompenzirati z večjim dihalnim volumnom. Preprosteje povedano, pljuča morajo hitreje izmenjevati porabljen kisik, zato nosečnice diha močneje. Nosečnica, ki se poleg nosečnosti ukvarja še z intenzivnim športom, mora predihati veliko več zraka kot običajen športnik.
Telo nosečnice je že brez treninga pod velikim stresom. Telo mlade ženske, kar nosečnica vsekakor je, je vzdržljivo in prenese velike telesne obremenitve. Sprašujem pa se, ali je treba telo potiskati do skrajnih mej zmogljivosti. Ali je šport v resnici namenjem dokazovanju ali le zdravju in boljšemu počutju? Skrajna telesna dejavnost v tem stanju je precej bolj dokazovanje in premikanje mej kot zdravje.
Neposredne posledice skrajne telesne dejavnosti pri nosečnicah za plod niso izmerjene, kajti pri njih niso naredili nobenih poskusov, ki bi kakor koli ogrozili njih in njihov plod. Zato ostaja ugoden vpliv skrajne telesne dejavnosti na plod le mit v pripovedi posameznih zagovornikov.
Sabina Senčar, dr. med., specialistka ginekologije in porodništva in
mag. Urška Bizjak Ogrinc, dr. med., specialistka ginekologije in porodništva
Blagodejni vplivi joge na bodoče mamice
Že dolgo je znano, da je priporočliivo tudi med nosečnostjo ohranjati telesno pripravljenost. Ena izmed najbolj univerzalnih vadb v času nosečnosti je zagotovo joga. Bodoče mamice se tako vse pogosteje odločajo za prenataino jogo oziroma Jogo za nosečnice, saj je poudarek na procesu zavedanja ter združitve mame in otroka že v času pred rojstvom.
V ospredju tovrstne vadbe so seveda specifične potrebe žensk v obdobju nosečnosti in priprave na porod, zato je poudarek na:
• dihalnih tehnikah,
• krepitvi medeničnega dna, tehnikah sprostitve,
• lajšanju pogostih težav v nosečnosti,
• raztegovanju in sproščanju mišic, krepitvi mišic, sklepov in hrbtenice, ravnotežju in izboljšanju koordinacije večji gibljivosti.
Nosečnice z vadbo joge vzpostavljajo ravnovesje na vseh ravneh: fizični, čustveni, mentalni in psihični.
»Joga je priporočljiva ne samo zaradi pozitivnih fizičruh učinkov, ampak tudi zaradi mentalnih in duševnih procesov, ki ženski pomagajo med nosečnostjo in jo pripravijo na porod. Pomaga lajšati bolečine v hrbtu, izboljša gibljivost kolkov, moč in vzdržljivost mišic - seveda z izjemo vseh trebušnih mišic, lajša stres in anksioznost, izboljša spanec in še bi lahko naštevala. Najpomembneje je poslušati samo sebe in svoje telo ter si temu primerno prilagoditi vadbo, kot posameznici najbolj ustreza. Velja tudi, da imajo ženske, ki so vadile jogo že pred nosečnostjo, manj omejitev kot tiste, ki so z jogo začele v nosečnosti. Pozorne morate biti tudi, da se ne pregrejete ter med vadbo v telo vnašate dovolj tekočine,« je o blagodejnih straneh joge spregovorila učiteljica Polona Kolar.
Vir: mojDOKTOR, www.mydoctor.si