x
Vse kategorije

Kako premagati anksioznost?

petek, 01 oktober 2021 (Pripravila: ekipa Moja-lekarna.com)

 

Razbijamo tabuje in prvi med njimi je anksioznost. Spoznajte kaj anksioznost je, zakaj do nje pride in kako si lahko pomagamo, če opazimo anksioznost. Vedno bolj pogosta težava v sodobnem svetu lahko postane obladljiva, če sledite strokovnim priporočilom. Nekaj od njih jih lahko poiščete tudi v našem prispevku. 

 

 

Na splošno | Anksiozne motnje | Vzroki | Dejavniki | Simptomi |
Stopnje | Premagovanje | Posledice | 
Preprečevanje | Zaključek 

 

Anksioznost je težava, s katero se sooča vedno več oseb. Nekatere spremlja vsakodnevno, drugi pa se z njo soočajo ob težkih situacijah. Verjetno želite vse simptome anksioznosti pomesti pod preprogo, vendar dolgoročno to ne bo prineslo dobrih rezultatov. Prav zato vam svetujemo, da preberete spodnji prispevek in se podučite o anksiozosti, zakaj do nje pride. Izvedeli boste tudi, kako prepoznati različne anksiozne motnje ter stopnje anksioznosti. Tako se boste lažje soočali z njo in izvedeli boste tudi za nekaj načinov, kako premagati anksioznost. Na koncu pa vam zaupamo še nekaj nasvetov, kako anksioznost preprečimo. 



SPLOŠNO O ANKSIOZNOSTI

Mogoče ste se že kdaj srečali z občutkom tesnobe ali anksioznosti, pa pravzaprav niste vedeli, kaj ta občutek je. Tesnoba ali anksioznost je v resnici zelo pogosto čustvo, s katerim se vsaj nekajkrat v življenju sreča vsak posameznik.

Pomembno se je zavedati, da se na svetu vsak dan več oseb bori z anksioznimi motnjami. V razvitem svetu naj bi kar četrtina ljudi trpela za katero od oblik anksioznosti. Če stanje izredno napreduje, lahko osebe tudi ovira pri vsakdanjem življenju. Kljub temu pa si osebe, ki trpijo zaradi anksioznosti, to le stežka priznajo, saj so mentalne težave še vedno tabu tema. Pogost izgovor, ki ga uporabijo osebe z anksioznostjo, je stres. Vendar pa to dolgoročno ni priporočljivo in lahko celo škoduje posamezniku.

anksioznost_mentalno_zdravje

Slika: anksioznost spremljajo neprestane zaskrbljujoče misli 

Nekateri se z anksioznostjo srečujejo na dneni ravni in so vseskozi bolj ali manj anksiozni zaradi različnih vzrokov. Drugi pa lahko doživijo anksioznost le nekajkrat v posameznih življenjskih obdobjih. Ponavadi kot posledico težkega in bolečega dogodka. Do bojazni pride popolnoma naravno, ko zaznamo, da nam grozi nekaj slabega oziroma nevarnega.

Tesnoba je neprijetno čustvo, ki nam daje občutek notranje utesnjenosti. Skupaj z besedo anksioznost se uporabljajo tudi tesnoba, trema, napetost, živčnost, strah in tudi zaskrbljenost. To pa nakazuje na izredno obsežnost in zapletenost pojma anksioznosti. Kdaj gre za anksioznost in druga stanja, ki so sicer različna, je težko določiti, saj se kažejo s podobnimi znaki. V nekaterih drugih specifičnih čustvenih stanjih, kot je na primer trema, je ta utesnjenost povezana s specifičnim dogodkom. Pri anksioznosti pa se občuti »nedoločen strah«, ki ga pravzaprav ne moremo razložiti. Rečemo lahko, da je anksioznost posebno doživljanje tesnobe, ki je povezano s telesnimi znaki vzburjenja avotonomnega živčnega sistema.

Video: Kratek opis anksioznosti 

Zelo pomembno je, da znamo ločiti anksioznost od običajnega občutka strahu. Sama anksioznost se razlikuje od normalnega doživljanja strahu, kot odgovor na znan vzrok ali grožnjo. Glavna razlika je torej vzrok. Več o vzrokih za anksioznost si lahko preberete v nadaljevanju.

Občutek anksioznosti se razvije zaradi stresne situacije, ki povzroča tesnobnost, zaskrbljenost. Pravzaprav anksioznost pomeni stanje živčne napetosti. Verjetno smo se že vsi srečali z občutkom strahu. Z njim se srečamo že kaj kmalu po rojstvu in nas spremlja ob različnih dnevnih situacijah tako v odraščanju kot odrasli dobi. Prav tako ste se verjetno srečali s tremo, ki je stalni spremljevalec ob dogodkih in situacijah, ki so nam izredno pomembne.

POUDAREK

Razvoj občutka je postopen ali pa se tesnobni občutki razvijejo nenadoma.

Usmerimo se na nevarnosti in naše telo se aktivira za boj ali beg. Ob nevarnosti naše telo prične delovati nekoliko drugače. V krvni obtok se prične izločati tako adrenalin kot tudi kortizol. V tem trenutku se pogosto poviša srčni utrip, naše dihanje pa postane veliko bolj plitvo kot je normalno. Gre za popolnoma avtomatiziran odziv oziroma evolucijsko pogojeno obrambo pred nevarnostjo, ki nam grozi.

POUDAREK

Anksioznost zato razumemo kot varovalni mehanizem.

Lahko bi rekli, da stanje anksioznosti naše telo pripravi na nevarnost. Ko smo anksiozni, se namreč izjemno poveča aktivnost možganov. Hkrati pa se pospeši tudi delovanje srca. Hkrati anksioznost povzroči, da se mišice bolje prekrvavijo, kar nam omogoča morebitno hitro reagiranje. V preteklosti je beg predstavljal tek pred nevarnimi plenilskimi živalmi. Čeprav danes po tem ni potrebe, je anksioznost do neke mere še vedno koristna, da nas pomaga zaščititi pred morebitno nevarnostjo.

Anksioznost nam namreč pomaga, da se v nevarnih situacijah odzovemo čim bolj pravilno. Prav tako iz nas izvabi posebne priprave, ko pričakujemo obremenjujoče dogodke.

mozgani_clovek_misli

Slika: anksioznost izvira iz naših možganov 

Anksioznost oziroma potek anksioznega stanja se razlikuje od osebe do osebe. Sam potek je odvisen predvsem od osebnostnih in pa tudi raznovrstnih življenjskih okoliščin. Nekaj, kar za nekoga predstavlja izredno stresno situacijo, bo lahko nekomu drugemu nekaj popolnoma vsakdanjega. Prav zato je pomembno, da ohranimo strpnost in razumevanje do sočloveka.

POUDAREK

Skupno vsem osebam, ki se soočajo z anksioznim stanjem je, da se le ta izraža skozi stisko ali pa je posledica le -te. Te stiske pa oseba žal ne more ali ne zna razrešiti samostojno.

Tudi samo trajanje se razlikuje med posamezniki. Nekateri tesnobni trenutki lahko trajajo nekaj minut, pri drugih pa se lahko izkaže v obliki paničnega napada. Sama anksioznost lahko pri nekaterih posameznikih deluje tako močno, da jih ovira pri vsakodnevnih dejavnostih. Prav tako obstajajo primeri, ko se anksioznost ohranja, čeprav nevarnosti ni več. V primeru, da je naša tesnoba pretirana ali do nje pride brez vzvoda oziroma nimamo razloga za tesnobo, govorimo o bolezenskem stanju.



Anksiozne motnje

V nekaterih primerih torej naš varovalni mehanizem anksioznosti lahko deluje narobe. To pomeni, da se sproži tudi v tistih trenutkih, ko pravzaprav za nas na vidiki ni prave nevarnosti. Anksioznost ze začne pojavljati tudi ob prisotnosti nenevarnega bitja ali situacije. Težava nastane, če se to dogaja prepogosto in če je naša reakcija pretirana ali pa traja predolgo. Naše telo se namreč popolnoma pripravi za beg ali boj proti nevarnosti, ki v resnici sploh ne obstaja. Pravi sovražnik v tistem trenutku je oseba sama sebi s svojimi mislimi, ki jih je res težko prepričati v nasprotno.

V primeru, da nas takšen anksiozni odziv ovira pri našem vsakdanjem življenju. Govorimo o

Video: več o generalizirani anksiozni motnji

Generalizirana anksiozna motnja se pojavi pri odstotku do dveh populacije. Nekoliko pogostejša je pri ženskah. Obstajajo različne oblike te motnje, saj je lahko pri nekaterih izredno obvladljiva, medtem ko poznamo tudi težke in uničujoče oblike. Takšno motnjo lahko sproži tudi travmatični dogodek ali daljše stresno obdobje. Strokovnjaki pa opažajo, da je lahko generalizirana anksiozna motnja tudi dedna. Osebe se pri tej motnji pogosto srečujejo s stalno lebdečo tesnobo, spremljajo pa jih tudi različni telesni simptomi anksioznosti.

Panična anksiozna motnja je kar 2-krat pogostejša pri ženskah in se pojavlja pri 1-2% populacije. O takšni motnji govorimo, ko oseba doživi vsaj dva napada, ki nista pričakovana in jima sledi vsaj še mesec skrbi pred novimi napadi. Panična anksiozna motnja nastane v okoliščinah, ki nimajo objektivne nevarnosti. Simptomi so ponavadi zelo blagi. Ko pa pride do doživljanja motnje, se oseba prične zelo znojiti, pospeši se pulz, pogosto pa pride tudi do vrtoglavice in nelagodnosti v trebuhu ali občutka dušenja. Zmotno pa je mišljenje, da vsak, ki doživi panični napad, razvije panične motnje.

Obsesivno – kompulzivna motnja prizadene od 2-3% populacije. Za to motnjo so značilne ponavljajoče prisilne misli ali prisilna dejanja. Gre za vsiljive misli, ideje podobe in impulze, ki se pogosto ponavljajo v mislih posameznika. Simptomi se lahko razvijejo pri ljudeh različnih starosti. Pomembno je poudariti, da niso vsa obnašanja obsesivno-kompulzivne motnje nujno bolezenska. O bolezni govorimo takrat, ko simptomi vztrajajo in nimajo nobenega posebnega smisla, ter izredno motijo normalno delovanje osebe.

Video: preverite več informacij o fobijah

Fobične anksiozne motnje naj bi bile zelo pogoste, saj se pojavljajo kar pri 11% populacije. Bojazen izzovejo situacije, objekti in aktivnosti, ki so dobro definirani in v splošnem načeloma niso nevarni. Nekaterim posameznikom lahko že približevanje fobične situacije povzroči prezgodnjo bojazen. Osebo v okoliščinah, ki izzovejo fobijo, preplavi groza in vsi fiziološki spremljevalci tega občutka. Mnogokrat te osebe trpijo tudi zaradi fobije pred smrtjo, izgubo kontrole ali pred norostjo. Te motnje pa še nadaljnje delimo na:

  • agrofobijo (strah pred odprtim prostorom, množico ljudi)
  • socialno fobija (stalen strah, povezan z vedenjem drugih oseb in izogibanje socialnim situacijam)
  • specifične (izolirane) fobije (strah pred različnimi objekti in situacijami)



VZROKI

Pri anksioznosti, je situacija, ki povzroči občutek zavedanju posameznika popolnoma ne dostopna. Ko doživljamo občutek strahu, pa dobro vemo, zakaj je prišlo do strahu. Ali je to posledica ogrožajočega objekta ali dogodka. Za razliko od strahu, anksioznost nastane brez jasne in racionalne osnove. Mnogi strokovnjaki anksioznost opredeljujejo tudi kot predstopnjo strahu. V smislu, da se poveča vzburjenje v neki nepoznani situaciji in potem se ta občutek ohrani vse dokler se posameznik ne odloči kako se spoprijeti z grožnjo.

Video: zakaj smo anksiozni?

Za anksioznost obstaja več različni vzrokov. Kaj je pravzaprav natančen razlog, da se pojavi anksioznost, skušajo razložiti mnoge znanstvene teorije. Še vedno pa najbolj drži splošno dejstvo:

POUDAREK

Anksioznost nastane, ko organizem zazna nevarnosti, tako iz zunanjega okolja ali kot posledica posameznikovega dojemanja informacij.

V večini pa lahko same vzroke za anksioznost razdelimo na tri skupine:

psihosocialni vzroki: razlog, da pride do anksioznosti je vpliv družine oziroma nam najbližjih oseb. Predvsem ga spodbudi pretirano zaščitniško in vsiljivo vedenje. Prav tako pa pod te vzroke prištevamo tudi težave s splošnim vedenjem in pa razpoloženjem posameznika.

socialni vzroki: mednje prištevamo stresne situacije v delovnem okolju ali šoli, neuspehe na izobraževalnem, družbenem ali službenem področju. Prav tako se sem uvrščajo težave v zakonu. Kot socialni vzrok pa tretiramo tudi pretirana pričakovanja od sebe, okolice, družine ter tudi pritiske okolice.

genetski vpliv ali genetski vzroki: gre predvsem za pojavnost oziroma obolelost za anksioznostjo v družini, saj se s tem namreč poveča verjetnost enakih težav pri ostalih družinskih članih.

anksioznost_delo_oseba



DEJAVNIKI

K nastanku anksioznosti in anksioznih motenj pripomorejo različni dejavniki. Le te pa strokovnjaki delijo v različne skupine. Tako se namreč lažje spopadamo z razreševanjem anksioznih težav.

POUDAREK

Obstajajo namreč dejavniki zaradi katerih je oseba bolj dovzetna za razvoj anksioznih motenj.

To so dejavniki, ki so pri osebi prisotni veliko predno se motnje dejansko razvijejo. Po nekaterih ocenah strokovnjakov so lahko ti dejavniki prisotni kar pi 40% ljudi. Tukaj uvrščamo predvsem

  • anksiozne motnje v družini
  • prirojeno nagnjenost k tesnobi
  • posamezne osebnostne lastnosti – perfekcionizem, velika potreba po varnosti, nagnjenost k podcenjevanju samega sebe, želja po nadzoru nad položajem)

Na drugi strani pa imamo dejavnike, ki direktno sprožijo anksiozne motnje.

Za te dejavnike lahko rečemo, da so prisotni tik pred samim nastankom težav zaradi povečane tesnobe.

Gre za dejavnike kot so različni neprijetni dogodki v določenem okolju. Prav tako med te dejavnike uvrščamo posameznikove zdravstvene težave. Dejavniki, ki direktno sprožijo anksiozne motnje so vezani tudi na posamezne težje situacije, kot so izgube družinskih članov, prometne nesreče, razpad zveze, finančne težave ali prekinitev zaposlitve. Prav tako pa anksiozne motnje lahko sproži tudi dejavnik osamljenosti.

stres_zenska_anskioznost

Slika: anskiozne motnje so izredno obremenjujoče za ljudi 

Ker so anksiozne motnje dolgotrajno stanje, morajo obstajati dejavniki, ki vzdržujejo anskiozne motnje. Lahko so ti dejavniki enaki kot dovzetni ali pa sprožilni dejavniki. Pridružijo pa se jim lahko še težave, ki so posledica povečane tesnobe. To pa posameznika ovira pri vsakodnevnem življenju.

Govorimo predvsem o dejavnikih kot je nezaupanje vase, nezaupanje v možnost rešitve in pa tudi težave v medsebojnih odnosih.



SIMPTOMI IN ZNAKI

Anksiozno stanje posameznika ima posebne simptome in znake. Izredno pomembno je, da so na njih pozorne osebe same in hkrati tudi njihovi najbližji, s katerimi so pogosto v stiku.

Samo anksiozno stanje se najpogosteje izraža skozi tri različne vedenjske sisteme, ki so:

  • motorično vedenje
  • jezikovno izražanje
  • fiziološko stanje

Video: preverite kaj se zgodi s telesom, ko nastopi anksioznost

Seveda je potrebno vzeti na znanje, da vsaka anksiozna oseba znake in simptome kaže drugače. Zato je tudi njihovo opažanje izjemno pomembno in pri tem moramo biti pozorni tako na čustvovanje, vedenje, mišljenje in tudi telesno izražanje.

simptomi_anksioznost_clovek

Slika: nekateri simptomi anksioznosti so tudi fiziološki 

Kot znake in simptome anksioznosti strokovnjaki uvrščajo tudi:

  • spremembe v delovanju srca – razbijanje srca
  • bolečine v prsih – pekoča bolečina v bližini srca
  • kratka sapa – občutek dušenja
  • težave pri požiranje – občutek cmoka v ustih ali grlu
  • vrtoglavica
  • omotičnost
  • motnje ravnotežja
  • bolečine v trebuhu
  • slabost
  • bolečine v medenici in/ali genitalijah
  • pogosto uriniranje
  • bolečine v mišicah
  • mravljinčenje telesa in obraza
  • pretirano potenje
  • utrujenost
  • glavobol

Zelo pogosta težava težjih oblik anksioznosti pa je tudi nespečnost. Težavo predstavljajo predvsem aktivne misli in neutemeljena skrb. Stalno premlevanje različnih scenarijev in možnosti, kako se bodo odvile nevarne situacije, osebi ne pustijo zaspati. Hkrati pa zaradi teh misli obstaja nevarnost, da tudi če zvečer zaspimo, ne uspemo doseči globokega spanca, saj naši možgani v ozadju stalno delujejo in nas večkrat na noč tudi zbudijo. Potem pa nastane nova težava, saj le stežka zaspimo nazaj.

misli_glava_anksioznost

Slika: zaradi preveč misli mnogi težko zaspijo

Velikokrat lahko anksiozno stanje pri osebi zaznamo po afektivnih znakih.

POUDAREK

Sicer gre za vedenjske znake, ki niso značilni zgolj za anksioznost osebe, vendar pa pomembno pripomorejo k razvozlavanju in prepoznavanju stanja osebe.

Med afektivne znake prištevamo tako napetost kot nemir in jezo. Pri osebah se lahko opazi tudi zaskrbljenost ali sram in občutek manjvrednosti, samoobtoževanja. Prav tako anksiozne osebe lahko delujejo zmedene.

Osebe, ki so v anksioznem stanju se velikokrat želijo izogniti določeni situaciji, ki povzročajo njihovo skrb oziroma bojazen. Načini kako se želijo situaciji izogniti, so pogosto nesmiselni in se lahko hitro opazi, da ne gre za prave razloge, vendar oseba panično išče izhod iz neprijetnega dogajanja. Pri anskioznih osebah je moč zaznati tudi druge spremembe na vedenjskem področju kot je:

  • stalno ponavljanje besed
  • zaporedno izvajanje podobnih gibov
  • ponavljanje opravil
  • motena koordinacija

Anksiozna oseba se lahko izraža tudi z nepomembnimi gibi kot je drsajoča hoja ali nenehno menjavanje položaja rok. Prav tako lahko pri nekaterih osebah, ki trpijo zaradi anksioznosti opazimo izredno hitro govorico ali pa spremenjeno mimiko obraza.

Pri osebah, ki občutijo anksioznost, se lahko simptomi različno izražajo. Prav tako se od posameznika do posameznika razlikuje trajanje simptomov in tudi znakov.

stres_napetost_besede

Slika: anksioznost je mnogokrat povezana s strahom, skrbmi in stresom

Osebe, ki trpijo zaradi anksioznosti poročajo, da jih pogosto preganjajo misli kot so »situacije ne morem nadzorovati«, »kap me bo«, »zadušil se bom«, »popolnoma se mi je zmešalo«, »nič ne zmorem brez pomoči«, »ne znam se osredotočiti«, »vsega je preveč« in podobne. Povzamemo lahko, da anksiozna oseba zazna mnoga čustva, vse od strahu, groze pa do panike.

Prav ta čustva pa pri anksioznih osebah povzročijo, da se morajo spopadati z anskioznim vedenjem in anksioznimi mislimi. Za anksiozno razmišljanje obstaja nekaj značilnosti:

  • pretirane napovedi za prihodnost
  • mišljenje, da ne bomo mogli opravljati načrtovanih stvari
  • pogosta potreba po ugajanju drugih ljudem in kako to doseči
  • razmišljanje, da ne moremo doseči popolnosti
  • skrb, da življenja nimamo pod nadzorom

Pri anksioznih osebah lahko hkrati pogosto opazimo, da se redno izogibajo družabnim dogodkom. Če se jih udeležijo, se jih zgolj za kratek čas, ali pa se na samem dogodku držijo zase oziroma se družijo le z majhno peščico oseb, ki jih izredno dobro poznajo.

Anksiozne osebe bodo pogosto iskale načine, da zapustijo situacijo, ki jim je neprijetna. Mnogokrat se bodo takšnim situacijam tudi uspešno izognili. Značilno je tudi anksiozno vedenje, ko v določenih situacijah posameznik, ki trpi zaradi anksioznosti, ne bo upal razumno tvegati.

Če gre za anksioznost pri otroku ali mladostniku, lahko opazimo, da se takšni otroci želijo izogniti obiskovanju pouka, če je le ta situacija za njih izredno neprijetna. Šolo obvezna mladina si velikokrat ustvarja mnoge nepotrebne skrbi, ki so povezane s socialnimi stiki s prijatelji, mnogokrat pa tudi družino. V povezavi z družino, otroke in mladostnike mnogokrat skrbi, da bi izgubili svoje najbližje. Pri otrocih pa lahko velikokrat opazimo strah pred nepoznanimi osebami, ki jih otroci spoznajo v sicer varnih okoljih – šolsko okolje ali obšolske/popoldanske dejavnosti.

otrok_anksioznost_tezave

Slika: tudi otroci in mladostniki se velikokrat soočajo z anksioznostjo 

Najpogosteje lahko zaznamo, da anksiozne osebe neprestano iščejo načine in pa tudi izgovore, kako bi lahko ubežali tistim situacijam, ki povzročajo neprijetno tesnobo in mnoge pripadajoče negativne občutke.



STOPNJE ANKSIOZNOSTI

Anksioznost se pri posamezniku lahko razvija in odvija različno. Prav tako se od posameznika do posameznika razlikuje sama intenzivnost. Na podlagi intenzitete pa lahko pri osebi določimo različne stopnje anksioznosti.

Med strokovnjaki sicer prihaja do različnih dojemanj anksioznosti in njihovih stopenj. Nekako pa jih lahko posplošimo v štiri stopnje. Glede na stopnjo anksioznosti bo spoprijemanje s to težavo veliko lažje. Od same stopnje je namreč odvisno, kako močno nas ovira pri vsakodnevnem življenju in tudi strokovna pomoč bo prilagojena posamezni stopnji anksioznosti. Prav tako pa bo lastno zavedanje, v kateri stopnji anksioznosti se nahajamo, olajšalo samo dojemanje anksioznega stanja in usmerjanje lastnega toka misli.

Blaga anksioznost: je osnovno stanje pripravljenosti, kjer se poviša zaznavanje okolice. Telo si pomaga z vidom, sluhom, okusom, vonjem in dotikom. V tem stanju se izboljša sposobnost posameznika za razreševanje problemskih situacij. Prav tako se izboljša sposobnost učenja in pa tudi odzivanja na stresorje. Pri osebi se ustvari povezava med dogodki in posledično anksioznostjo. Nekateri strokovnjaki to stopnjo poimenujejo tudi ustvarjalna anksioznost.Pravzaprav te stopnje anksioznosti ni potrebno razreševati, saj ima na posameznika več pozitivnih učinkov kot negativnih.

Video: nekaj nasvetov terih besed ne uporabljamo ob osebi, ki je anksiozna 

Zmerna anksioznost nastopi, ko oseba s težavo ali sploh ne zmore identificirati posameznih dejavnikov, ki so spodbudili nastanek anksioznosti. Pri tej stopnji se zmanjša pozornost osebe. Ovirana je tudi sama sposobnost koncentracije in pa kognicije. Oseba v fazi zmerne anksioznosti pogosto ne uspe tvoriti smiselnih in popolnih odgovorov, saj se njegove misli preusmerijo na posamezne podrobnosti neke določene situacije, ki mu povzroča anksioznost. Tudi v tej stopnji anksioznosti, gre pravzaprav še vedno za tako imenovano ustvarjalno anksioznost. Vendar pa oseba potrebuje nekoliko več energije, da uspe najti rešitev miselnega problema, kot bi bilo potrebno v normalnih okoliščinah.

Huda anksioznost je tista prva stopnja, kjer posameznik potrebuje veliko pomoči, da razreši problem. Samo reševanje je namreč pogojeno s številnimi pravilnimi usmeritvami in pomočjo usmerjanja miselnih procesov. Pri tej stopnji je izredno značilna zmedenost. Omeji se tudi funkcioniranje posameznika. Naravna reakcija v tej fazi je zmanjšanje spoznavnega polja ter sposobnost občutka za bolečino. Oseba ima v tej stopnji posebno obnašanje, ki je v resnici izjemno ne smiselno in hkrati vedenje nima določenega cilja.

Video: kako komunicirati z osebo, ki je anksiozna? 

Skrajna anksioznost se pogosto poimenuje tudi panika. Ta nastopi, ko posameznik izredno poveča pomembnost neke podrobnosti, ki se marsikomu sploh ne bo zdela ključna. Zaznavanje situacije, ko je oseba v stanju skrajne anksioznosti je povsem nerealno. Tudi samo dojemanje okolja je prekinjeno, pri posamezniku pa lahko nastopi tudi agitiranost. Ta stopnja na posameznikovo zmožnost reševanja problemov vpliva tako močno, da oseba težave ne more razrešiti niti ob usmerjanju in pomoči. Pri osebi lahko pride do občutka osebnega razkroja. V tem trenutku je vedenje skoraj popolnoma paralizirano in navzven deluje, kot da ga oseba nima pod nadzorom. Takšna stopnja anksioznosti izredno močno prizadene vsakodnevno življenje posameznika.

(POUDAREK)S prepoznavanjem posamezne stopnje, je samo spopadanje z njo veliko lažje.

Prvi dve stopnji lahko oseba pogosto prepozna tudi samostojno. Drugi dve stopnji pa oseba sama ne zazna, vendar je pomembno, da jih znajo dešifrirati zunanji opazovalci, najbližje osebe posameznika.

Določitev stopnje je izredno pomembna za strokovno obravnavo. Tako začetno kot nadaljnjo, saj bodo na podlagi začetne stopnje anksioznosti lahko spremljali negovalni proces in napredek pri zdravljenju.

Za določitev v katero stopnjo se uvršča posameznikovo anksiozno stanje, se uporabljajo različne lestvice. Tudi te so izredno pomembne za samo določanje stopnje. Strokovnjak pri delu z anksioznim bolnikom ne uporablja zgolj lestvic, temveč vso svoje strokovno znanje, izkušnje, bolnikovo anamnezo, rezultate opazovanja in pa na koncu tudi merjenje anksioznosti. Skupek vseh teh korakov lahko pripomore k pravilnem ukrepanju.

Če ste sami zaznali prvi dve opisani stopnji anksioznosti, si lahko v nadaljevanju našega prispevka preberete več o samem premagovanju.



PREMAGOVANJE ANKSIOZNOSTI

Odvisno od stopnje anksioznosti je seveda odvisen tudi način premagovanja te težave. Pri načinih je izredno pomembno tudi to, ali oseba sama zaznava te težave. Po zaznavanju pa je pomembno še dejstvo ali želi posameznik te težave dejansko prebroditi in je notranje motiviran za reševanje situacije.

Pomembno se je zavedati, da se hudih oblik anksioznosti ne da rešiti v trenutku, ko je oseba anksiozna. Priporočljivo in najbolj učinkovito je, da se o težavi z osebo pogovorimo, ko je v čim bolj varnem okolju in brez stresnih dejavnikov. Tudi če želite lastno anksioznost reševati samostojno, v prvi vrsti pričnite s tem, ko ni anksioznost aktivna.

Video: primer vodene meditacije 

meditacija lahko izredno pomaga umiriti um. Izvajate jo lahko samostojno ali vodeno. Z meditacijo si lahko pomagate tako v trenutkih, ko anksioznost že nastopi ali pa tudi takrat, ko zaznavate, da se v telesu in umu dogajajo spremembe.

relaksacija s posebnimi tehnikami. Sama tehnika in učinek se razlikuje od posameznika do posameznika.

kitajska in ajuverdska medicina s pomočjo različnih tradicionalnih zelišč prispeva k celostnem počutju. Iz zelišč se najpogosteje pripravljajo različni toniki. Glavni namen zeliščnega tonika je zmanjševanje napetosti.

masaže že splošno pomagajo večini, da dosežejo posebno stopnjo sproščenosti. S posebnim pristopom k masaži in dotikom nekaterih točk telesa, pa se lahko sproščujoč učinek se izboljša.

akupresura deluje s pritiskom na posebne akupresurne točke. Za mnoge od njih namreč velja, da naj bi pomirile telo ter hkrati sprostile duha. Kako učinkovita bo akupresura je nekoliko odvisno od prvotnih vzrokov in znakov anskioznosti.

akupunktura lahko izjemno koristi, saj se lahko izvaja tudi kot tedenska terapija. Ob pomoči strokovnjaka, ki ima izkušnje pri akupunkturi vezane prav na duševne motnje, lahko z vsako terapijo čutite izboljšanje.

aromaterapija že sama po sebi velja za izjemno sproščujočo. Se je pa izkazala tudi pri tesnobi in neprijetnih občutkih, saj se posebne kombinacije eteričnih olj sinergijsko združijo in delujejo na vaše čute. Mnogi priporočajo predvsem eterična olja sivke, jasmina ali pa modre kamilice. Kako izvedete aromaterapijo je odvisno od vaših preferenc. Lahko kapljico ali dve eteričnega olja kanete v inhalator na paro ali ustvarite parno kopel. Lahko pa olje nakapate na robec in nato vdihavate prijetne vonjave. Aromaterapijo pa lahko izvedete tudi tako, da si kapljico eteričnega olja nežno vtrete v predel senc.

zelišča so pravo darilo narave. Izkoriščamo jih na mnogih različnih področjih in izkušnje anksioznih oseb pričajo tudi o neverjetni uporabnosti zelišč v različnih stanjih anksioznosti. Zeliščarji tistim, ki se soočajo z anksioznostjo svetujejo predvsem uživanje cvetov kamilice. Mnogi poročajo tudi o odličnih učinkih navadne melise in pa tudi lipe. Nekoliko močnejše učinke si lahko obetate od čeladnice. Izredno učinkovita so tudi zelišča kot so baldrijan, hmelj in pasijonka. Ob tesnobi, ki je povezana z visokim krvnim tlakom se priporoča skorja brogo-vite. Ustrezna kombinacija zelišč pri nekaterih pozitivno učinkuje celo na nespečnost. Ne glede na izbrano zelišče, jih vedno pripravite kot poparek. Z vrelo vodo prelijte od ene do treh kavnih žličk posušenih zelišč. Če pa imate sveža zelišča uporabite prgišče in kuhajte od 10 do 15 minut. Splošno pravilo uživanja naj bodo od tri do štiri majhne skodelice pripravka na dan.  Če nimate volje za pripravo, ali ne najdete vseh zelišč, lahko v naši lekarni poiščete tudi že pripravljene izdelke z zelišči. V primeru kakršnihkoli vprašanj, pa se brez težav obrnete na naše strokovnjake, ki vam bodo svetovali pri izbiri.

homeopatija je vedno bolj priljubljena pri različnih težavah. Mnogo več oseb z anksioznostjo pa poroča o neverjetnih učinkih homeopatije. V primeru anksioznosti si namreč lahko pomagate z aconitom. V primerih, ko gre za anksioznost, ki je posledica žalostnega dogodka, uporabite ignatio. Če se na dnevni ali tedenski ravni soočate z anksioznostjo strokovnjaki priporočajo Gelsemium. Seveda se pred uporabo posvetujte s homeopatom. Posebna mešanico, ki jo za vas predpiše strokovnjak bo namreč najbolj učinkovito odgovorila na vaše težave.

Velja pa tudi nekaj splošnih usmeritev, ki vam lahko pomagajo premagovati anksioznost. Vsekakor je priporočljivo, da vsakodnevno izvajate vaje. Tako za duševno kot fizično zdravje. Razgibavanje telesa ima namreč neverjetno pozitivne učinke na splošno počutje. Mnogim prijajo tudi sprehodi v naravi ali tek.

narava_sprehod_mentalno_zdravje

Slika: sprehod v naravi vas lahko izredno sprosti 

Med splošna priporočila strokovnjakov, se uvršča tudi redno uživanja magnezija v primernem odmerku. Magnezij bo namreč deloval na mišične krče, ki so lahko ob anksioznosti zelo pogosta. Pomembno je, da je vaša prehrana čim bolj raznolika in da sledite načelom zdrave prehrane. Prav tako se izognite alkoholu ter kofeinu in iz prehranjevalnih navad izločite čim več dodanega sladkorja.

alkohol, cigareti, kava

Slika: odpovejte se alkoholu, kavi in kajenju

Vaša dnevna opravila naj ne bodo prenaporna. Urnik mora ostati dovolj fleksibilen in ne prenatrpan, da vam to ne bo povzročilo dodatnega stresa. Upravljanje z lastnim časom lahko izjemno olajša naš vsakdanjik in izboljša možnost za osredotočenost na situacije, ki so zares pomembne. Prav tako iz svojega vsakdana odstranite tiste osebe, ki vam povzročajo napetost in neprijetnost. Svetujemo tudi, da si dan organizirate tako, da se boste v najboljši meri izognili stresnim situacijam, ki bi vas morebiti lahko spravile v pretiran stres.

V primeru, da to ni možno in vseeno pride do prvih znakov anksioznosti ter pričnete hitro dihati, uporabite plastično vrečko v katero zrak izdihnite in nato spet vdihnite iz vrečke. Tako boste lahko vdihnili več ogljikovega dioksida, ki bo zmanjšal potrebo po hiperventilaciji. Prav tako lahko dihanje v vrečko pripomore k omiljenju omotice ali pa mravljinčenja.

Smiselno je, da se o anksioznosti tudi samo podučite iz ustreznih virov. Preberite knjige priznanih avtorjev, udeležite se seminarjev in webinarjev na temo anksioznosti. Prav tako pa se pridružite podporni skupini, kjer vam bodo ob strani stali tisti, ki se soočajo s podobnimi težavami in zares razumejo s čim se soočate.

V primeru, da boste poiskali strokovno pomoč, s katero boste želeli zmanjšati ali odpraviti svojo anksioznost, je pomembno, da to počnete z osebo, ki jim čim bolj zaupate in se ob njej počutite izjemno varni.

Psihologi, psihoterapevti in psihiatri so strokovni delavci, ki vam lahko nudijo ustrezno pomoč. S pričetkom diagnostičnega postopka je najprej potrebno izključiti možnosti, da bi bili vaši simptomi anksioznosti povezani s katero od organskih boleznih. Znano je namreč, da lahko podobne simptome kot pri anksioznosti povzročijo motnje ščitnice. Podobni simptomi lahko spremljajo tudi bolezen koronarnih arterij ali tahikardija in druge težave s srcem. Zdravniški pregled je zato izredno pomemben.

Samo zdravljenje anksioznosti s pomočjo psihoterapije ali psihoanalize je namenjeno prepoznavanju vseh segmentov, ki pripomorejo k anksioznim stanjem posameznika. S pomočjo strokovnjaka je namreč mogoče odkriti tudi pretekla, morebiti že pozabljena dejstva, ki lahko močno vplivajo na trenutno stanje posameznika. Zdravljenje se osredotoči na pacientovo reagiranje v stresnih situacijah.

Cilj je modifikacija vedenja, saj želimo doseči, da bo oseba spremenila svoj vzorec vedenja. Tako se bo lahko posameznik znebil tesnobe ali se bo naučil posebnih tehnik, s katerimi bo dosegel, da se bo moč tesnobe in neprijetnih občutkov pomembno zmanjšala in da ga ta ne bo ovirala pri življenju. S pomočjo kognitivnega zdravljenja ostaja namen enak, vendar pa se takšen način zdravljenja bolj osredotoča na načine razmišljanja posameznika v stresni situaciji. S posebnimi načini se namreč želi doseči, da bo oseba lahko spremenila svoje načine razmišljanja in se s tem izognila neprijetnim občutkom, tesnobi, anksioznosti.

anksioznost_ovira_zivljenje

Slika: poiščite strokovno pomoč, če anskioznost izjemno vpliva na vaše življenje 

Zdravila se ne pričnejo uporabljati kot hitra rešitev trenutne situacije. Pravzaprav zdravila nikoli niso samostojen način zdravljenja anksioznosti. Predpišejo se kot pomoč pri drugih načinih zdravljenja, saj je njihov namen omilitev simptomov tesnobe. Nekatera zdravila imajo tudi neželene posledice kot so zaspanost, razdražljivost in omotičnost.



POSLEDICE  ANKSIOZNOSTI

Dolgotrajna anksioznost, ki se je ne odpravlja oziroma se ne zdravi ima lahko hude posledice za telo. Sploh če že pred pojavom anksioznosti nismo dobro skrbeli za svoje splošno zdravje. Izredno pomembno je, da tudi ob nastopu anksioznosti in težav povezanih s tem stanjem, ohranimo pozitivno naravnanost do zdravega življenjskega sloga.

Strokovnjaki so zaznali, da ima lahko dolgotrajna anskioznost z napadi panike vpliv na osrednji živčni sistem. Naši možgani lahko namreč pričnejo redno sproščati stresne hormone. To pa lahko nato poveča pogostost simptomov, kot so glavobol, omotica ali celo depresija.

V fazi zaskrbljenosti in v obdobju ko smo pod stresom, možgani preplavijo naš živčni sistem s hormoni, ki nam pomagajo pri odzivanju na grožnjo. Če pa smo temu izločanju adrenalina in kortizola izpostavljeni prepogosto in v predolgih časovnih intervalih ima lahko to negativen vpliv na naše fizično zdravje.

Prav tako so že zaznali vpliv anksioznosti na kardiovaskularni sistem. Predvsem zato, ker anksioznost in stresne situacije povzročijo hitrejše bitje srca, kot simptom pa se zaznava tudi bolečina v prsih. Če imate že v osnovi povišano tveganje za visok krvni tlak ter bolezni srca, se lahko to tveganje zaradi dolgotrajne anksioznosti še poviša.

Zaradi anksioznosti lahko pride tudi do vpliva na prebavni in izločevalni sistem. Ob anksioznosti se namreč pogosto pojavi bolečina v trebuhu. Dolgotrajna anksioznost pa lahko pri posamezniku privede do kroničnega zaprtja ali driske, pri nekaterih pa vodi celo v izgubo apetita.



PREPREČEVANJEANKSIOZNOSTI

Anksioznost se sicer lahko pojavi izredno nepričakovano. Tudi če do sedaj še nikoli niste doživeli anksioznosti, niti se niste srečali z nobenim od simptomov, vas lahko to stanje doleti pravzaprav kadarkoli v življenju.

Najboljši nasvet za preprečevanje anksioznosti je splošna skrb za zdravje. Tako fizično kot mentalno. Skrbite zase. Izberite najbolj ustrezen prehranjevalni način za vas in se potrudite, da bo vključeval veliko zelenjave in sadja, sezonske hrane, nepredelanih živil. Potrudite se, da dnevno zaužijete tri večje obroke, ki naj bodo uravnoteženi, hkrati pa dodajte še dve do tri malici, ki naj vključujejo lahka živila, oreščke, sadje in zelenjavo.

zdrava_zivila_hrana

Slika: izbirajte zdrava in sveža ter polnovredna živila 

V slogu zdrave prehrane se odpovejte tudi uživanju alkohola in pretiranem uživanju kave. Dve ne preveč močni skodelici kave bodo več kot dovolj za vaš dan. Zmanjšajte tudi kajenje ali pa ga celo popolnoma opustite.

Hkrati z zdravo prehrano je zelo primerno, da se redno gibate in ohranjate izvrstno telesno kondicijo. Tako z vajami za moč kot treningi, ki spodbujajo vaš kardiovaskularni sistem, boste bolj pripravljeni na različne stresne situacije.

pomoc_roka_objem_anksioznost

Slika: preprečite anksioznost z različnimi aktivnostmi

Najbolj pomembno pa je, da si redno vzamete čas zase. V hitrem tempu življenja mnogi življenjski guruji velevajo, da je vsaj 20 minut na dan nujno potrebnih, da se posvetimo samim sebi. V tem času si vzemite čas za relaksacijo. Umirite um. Privoščite si sproščujočo masažo ali drugačen način sproščanja. Prav tako pa lahko ta čas namenite ukvarjanju z lastnimi mislimi in izvajate različne tehnike, ki bodo pripomogle k zmanjšanju verjetnosti za anksioznost.

meditacija_misli_clovek

Slika: z meditacijo se lahko posvetite sebi in svojim mislim 

ZAKLJUČEK

Govoriti o mentalnem zdravju je izredno težko. Vedno več ljudi se srečuje z najrazličnejšimi oblikami psiholoških težav in med pogostejšimi je anksioznost. Ker gre še vedno za tabu temo, se osebe z anksioznosjto mnogokrat izognejo neprijetnim vprašanjem tako, da povedo, da so v hudem stresu. S tem pa seveda ne naredijo nič dobrega zase.

Življenje oseb z anskioznostjo, ki je že močno napredovala, je lahko izjemno oteženo. Mnogi se z anskioznostjo srečujejo na dnevni ravni in ob situacijah in dogodkih, ki so za nekatere druge povsem običajne in preproste. Vendar se da tudi to spremeniti.

Anksioznost se da razrešiti z veliko volje, notranje motivacije in pozitivne naravnanosti. Nekaj nasvetov smo vam zaupali tudi v zgornjem prispevku. Pomembno je, da si poiščete osebo ali skupino oseb, ki vam bodo stale ob strani in ki jim lahko popolnoma zaupate. Kvaliteten pogovor in postopno razreševanje težav je namreč pravi način, kako lahko preprečite anksioznost. Prav tako pa si redno vzemite čas zase in poskrbite, da vaše življenje ne bo vsako minutno izredno stresno.

Prijava na e-novice

Spremljajte naše e-novice in bodite obveščeni o ugodnostih in promocijskih bonih, s katerimi lahko prihranite.