Magnezij - triki in nasveti ter brezplačen preizkus!

magnezij-prednosti

Magnezij je v naravi zelo razširjen. V zemeljski skorji ga je 1,9 odstotka.

Dvojni karbonat kalcija in magnezija, dolomit, tvori cele gorske verige. Morska voda vsebuje znatne količine magnezijeve soli, tudi v rastlinah je, kjer je sesavni del klorofila (zato se imenuje železo rastlin). V naravi se zaradi svoje velike reaktivnosti ne nahaja v prosti obliki.

Magnezij je leta 1808 odkril sir Humphrey Davy, ime izvira iz grškega mesta Magnesia, kjer so našli velika nahajališča magnezijevega karbonata. Leroy je leta 1926 dokazal esencialnost magnezija za živali, Fink pa je leta 1954 to potrdil tudi za ljudi.

Splošno o magneziju

Magnezij je kovina srebrnkastega sijaja, srednje trdote, kristalizira v heksagonalnem tipu mreže. Obstojen je pri sobni temperaturi, ker je zaščiten s tanko plastjo oksida. Topen je v kislinah. Zaradi velike afinitete do kisika se uporablja kot redukcijsko sredstvo. V spojinah je dvovalenten.

Naravni viri magnezija

S pravilno prehrano se dnevno vnese povprečno okrog 300 mg magnezija.

Naravni viri so: soja, arašidi, listnata zelenjava, semena, orehi, ban ane, oves, avokado, krompir v lupini, rjavi riž.

Usoda magnezija v organizmu

Magnezij se absorbira na celotni dolžini tankega črevesa, vendar le 50-odstotno. Absorbcija je aktivna in pasivna, pospešuje jo vitamin O. Absorbcijo magnezija zmanjšujejo fitati, vlaknine, maščobe, oksalna kislina, kalij, fosfor, železo in mangan.

Izloča se s sečem, majhne količine s fecesom. Ledvice so regulator serumske koncentracije in skupne vsebnosti magnezija v telesu. Reabsorbcija poteka v tubulih, z njeno pomočjo se vzdržuje homeostozo. Rezerve magnezija so v kosteh. Transport magnezija v celice ali iz njih je odvisen od aktivnega transporta in glukoze. Vitamin B6, inzulin in kalcitriol pomagajo pri vstopu mnqnezi]a v celico.

Fiziološka vloga magnezija v organizmu

- regulira koncentracije kalcijevih ionov

- je relaksant skeletnih mišic

- pripomore k produkciji energijskih zalog

- regulira kontraktilnost srčne mišice

- relaksira gladko mišičevje

- pripomore k rednemu praznjenju prebavnega trakta

Magnezij je med kationi četrti po zastopanosti v človeškem organizmu, za kalijem je najbolj zastopani znotraj celični kation. V človeškem organizmu ga je 24 g, od tega več kot polovica v kosteh. Tretjina plazmatskega magnezija je vezana na albumin, 55 odstotkov ga je v ioniziranem stanju in 15 odstotkov v obliki kompleksov. Fiziološko aktivna je le ionizirana oblika magnezija. Koncentracija magnezija v serumu ne odraža stanja v organizmu zaradi velikih razlik med koncentracijama znotrajceličnega in zunaj celičnega prostora ter visoke vsebnosti v kosteh.

Magnezij sodeluje v več kot 300 encimatskih sistemih (Krebsovem ciklu, procesu glikolize, sintezi proteinov, sintezi nukleinskih kislin).

Magnezij je pomemben za nevromuskularni prenos dražljajev, mineralizacijo kosti ter sekrecijo in delovanje paratiroidnega hormona. Odgovoren je za delovanje kalcijevih kanalov in črpalke v celični membrani. Magnezij sodeluje pri tvorbi in izkoriščanju ATP, pravzaprav sodeluje neposredno pri tvorbi energije v človeškem organizmu in v koagulaciji tako, do zmanjšuje agregacijo. Sodeluje tudi v transportu glukoze v celice.

Magnezij reducira sistemsko in pulmonalno vaskularno rezistenco, ki privede do padca tlaka in blagega povišanja srčnega indeksa. Magnezij je kofaktor pri dveh encimih, ki sodelujeta v metabolizmu lipidov, lecitin holesten acetiltransferazi in lipoprotein lipazi. Magnezij preprečuje in zmanjšuje konvulzije z blokiranjem nevromuskularnega prenosa in zmanjševanjem izločenega acetilholina na živčnih končičih. Magnezij ima depresiven učinek na centralni živčni sistem, vendar ne pri materi, fetusu ali novorojenčku, zato se uporablja preklampsiji in preeklampsiji (previdno zaradi morebitne hiokalciemije)

Pomanjkanje magnezija

Pomanjkanje magnezija je relativno pogosto zaradi spremenjenih prehrambenih navad ljudi. Vse več se uživa rafinirana hrana, pije se vse več t.i. soft (sladkih, brezalkoholnih) napitkov, alkohola, kave, vnašajo se velike količil rafiniranega sladkorja. Pomanjkanje magnezija velikokrat sploh ni opaženo.

Hipomagnezijemija

Pomanjkanje magnezija se lahko pojavi zaradi motenj v prebavnem sisten (malabsorbcijski sindrom, diareja, akutni pankreatitis, poškodba črevesne sli nice z obsevanjem) ali je pomanjkanje lahko posledico hemodialize, sladkor bolezni, poškodbe ledvic, kroničnega alkoholizma, uporabe nekaterih diu tikov, hormonskih in metaboličnih motenj. Pomanjkanje magnezija ved spremljajo tudi spremembe v metabolizmu kalcija in kalija.

Pri pomanjkanju magnezija se pojavljajo preuranjene kontrakcije ventriklov in njihove fibrilacije. Lahko se pojavi tudi okrepljeno strjevanje krvi, zlasti v že poškodovanih krvnih žilah. Simptomi so: mišični tremor, oslabelost, motnje požiranja, slabost, bruhanje in tetanija.

Toksičnost magnezija

Hipermagnezemijo lahko povzroči čezmeren vnos (hrane, dodatkov hraniil, infuzij) ali zmanjšano izločanje (akutno in kronično popuščanje ledvic, nkateri diuretiki, zmanjšan volumen izvencelične tekočine). Vzrok je lahko povečano sproščanje iz celic.

Simptomi so: mišično oslabelost, otrplost e mišice, bradikardija, hipotenzije, depresija respiracije ob nadaljnjem ~bšanju, koma in prenehanje delovanja srca. Znaki presežka magnezija se pojavljajo, ko se koncentracija zviša nad 2 mmol/L.

Priporočene dnevne količine magnezija

Priporočeni dnevni vnos magnezija za zdravo odraslo žensko je 320 mg, za vega odraslega moškega 420 mg.

magnezij_potreba

Priporočene dnevne količine glede na starost in razmere v posameznih državah sveta.

magnezij_potreba

Dnevno potrebne količine hrane za zdravo odraslo osebo, ki zagotavljajo doseženo priporočeno dnevno količino.

Interakcije z magnezijevimi ioni

Tetraciklinski antibiotiki

Hkraten vnos tetraciklinskih antibiotikov in magnezija lahko znatno zmanjša njihovo učinkovitost zaradi tvorbe netopnih kompleksov in s tem zmanjšane absorbcije. Da bi se preprečila ta klinično pomembna interakcijo, se priporoča ločeno jemanje.

Antacidi in laksativi, ki vsebujejo magnezij

Zaradi morebitne toksičnosti in pojava hipermagnezemije je potrebna previdnost, zlasti pri bolnikih z renulno insuficienco.

Glikozidi digitalisa

Pri bolnikih, ki se zdravijo z digitalisovimi glikozidi, je potrebna previdnost zaradi motene absorbcije in zmanjšane koncentracije glikozidov v plazmi.

Diuretiki

Dolgotrajna uporaba tiozidnih diuretikov lahko povzroči hipomagnezemijo, medtem ko lahko uporaba diuretikov, ki varčujejo kalij, povzroča hipermagnezemijo zaradi povišane tubularne reabsorbcije magnezija.

Etidronat

Ne priporoča se hkratno jemanje magnezija in etidronata zaradi znatnega zmanjšanja absorbcije oziroma priporoča se presledek najmanj dveh ur med jemanjem zdravil.

Povišan vnos alkohola in glukoze povečuje izločanje magnezija.

Cink

Cink deluje tako sinergistično kot antagonistično, odvisno od odmerka. Odmerki, večji od 25 mg, zmanjšujejo absorbcijo, manjši jo povečujejo.

Vitamin B6

Vitamin B6 povečuje biorazpoložljivost magnezija.

Kako z dodajanjem magnezija rešimo nekatere zdravstvene težave

Z magnezijem preprečite zaprtje

Zaprtje pa lahko preprečite ali vsaj precej omilile tudi s povsem preprostimi ukrepi.

• Uživajte hrano z veliko vlakninami (otrobi, polnozrnat kruh, žita, listnato zelenjavo, neolupljen krompir, fižol in suh grah).

• Izogibajte se predelanim živilom, na primer siru in belemu kruhu.

• Popijte vsaj šest do osem kozarcev tekočine na dan, odrečite pa se pijačam, ki vsebujejo alkohol ali kofein.

• Izogibajte se dolgotrajni uporabi spodbujevalnih odvajajal, saj se bo črevo polenilo in brez njih ne bo več delovalo.

• Ne zanemarjajte poziva telesa k iztrebljanju, saj se zastalo blato v danki izsuši in otrdi.

• Odvajanje blata naj postane del dnevne rutine. Poskusite vedno odvajati ob istem času.

• Vsak dan bodite vsaj nekaj časa telesno dejavni, saj tako vzpodbudite gibanje prebavnega trakta

Z magnezijem preprečite nenehno utrujenost

Če se večino časa počutite izčrpane in se zbujate nespočiti, ste eden od mnogih, ki trpijo za posledicami sodobne naglice vsakdanjika. Za pojav, ki so ga v angleško govorečih državah poimenovali sindrom TAIT (»tired all the time - ves čas utrujen), ni specifičnega zdravila v klasičnem pomenu besede, pomaga pa dodajanje magnezija, ki prošča energijske zaloge. Uravnotežena prehrana, osem ur spanja in čas, ki si ga boste vsak dan vzeli samo zase, pa vam bodo gotovo pomagali. Sindrom se razvije, ker je v naših življenjih vsega preveč - zaradi preobremenjenosti pregorimo.

Sindrom bremeni predvsem ženske, ki skušajo skrbeti za otroke, delati, obenem gospodinjiti in skrbeti za zadovoljstvo v zakonu. V vseh vlogah želijo biti dobre, zato ni čudno, da velikokrat postanejo kronično utrujene.

Kronično utrujeni ljudje pogosto preveč delajo in če poleg tega še slabo spijo, telo ne dobi prlložnostl za regeneracijo. Ključnega pomena je torej, da uspete vzpostaviti ravnotežje med delom in prostim časom. Včasih je koristno, če o svojem življenjskem stilu vodite dnevnik. Tako boste lažje ugotovili, koliko časa v resnici delate, spite, namenile sproščarju in zabavi, ter svoje navade po potrebi spremenili.

Pozor: magnezij v obliki magnezijevega citrata priložimo k vašemu naročilu v skladu z vašo prošnjo.

vir: vitamini in minerali, resnice in predsodki & zdravstveni vodnik

Komentarji