Možganska kap - trenutek, ki za vedno spremeni življenje!

Večina možganskih kapi se zgodi v domačem okolju - ukrepajmo hitro in pravilno, pri tem pomaga GROM

GROM - kaj to pomeni?

Govor - ali oseba lahko govori jasno in razumljivo?

Roka - Ali lahko oseba dvigne roko in jo tam drži?

Obraz - Ali se oseba lahko nasmehne? Ali ima povešen ustni kot?

Minuta, čas - ”čas so možgani” ukrepaj takoj

Možganska kap je po celem svetu najpogostejša nevrološka bolezen. Samo v Sloveniji jo letno doživi več kot 4.000 ljudi. Smrtnost je visoka, izredno veliko breme pa je tudi invalidnost, ki jo -povzroča - mnogi utrpijo hude posledice, ki njim in njihovim svojcem bistveno znižajo kakovost življenja.  

Evropski dan ozaveščanja o možganski kapi vsako leto obeležujemo drugi torek v maju. Tokrat je to bil 8. maj, ko sta Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije in Združenje bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo Slovenije organizirala več dejavnosti preventive in zgodnjega prepoznavanja znakov možganske kapi.  

GROM - pomoč pri znakih možganske kapi  

Med drugim so predstavili način hitrega prepoznavanja prvih znakov možganske kapi. »Za preprečevanje možganske kapi in njenih posledic so zelo pomembni po eni strani preventiva, po drugi pa prepoznavanje znakov možganske kapi ter hitro in pravilno ukrepanje, s čimer lahko zmanjšamo posledično invalidnost in umrljivost,« je ob tem povedal prim. Matija Cevc, dr. med, predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije. Najpomembnejša preventiva je tudi v primeru možganske kapi zdrav način življenja: nekadilstvo, vsakodnevna vsaj 30-minutna hoja, uživanje več sadja in zelenjave, vzdrževanje ustrezne telesne teže, omejitev vnosa soli, maščob in sladkorja, odpoved škodljivim razvadam, redne meritve krvnega tlaka, krvnih maščob in sladkorja ter srčnega utripa. Zelo pomembne so redne kontrole dejavnikov tveganja.  

»Ukrepati je treba hitro in pravilno. Ne čakati, da bodo pomagali drugi. Verjetnost, da se bomo znašli v bližini obolelega, je razmeroma velika, saj se večina možganskih kapi zgodi v domačem okolju, zato se ne ustrašimo, ampak ukrepajmo. Uspešnost zdravljenja je odvisna predvsem od hitrosti prevoza bolnika v najbližji zdravstveni center, saj lahko s hitro pričetim zdravijenjem preprečimo posledice. Več ko bo ljudi znalo prepoznati znake možganske kapi in pravilno ukrepati, milejše bodo posledice za obolele. Bodimo pripravljeni pomagati, morda bomo pomoč potrebovali tudi mi sami!« ozaveščajo v Društvu za zdravje srca in ožilja Slovenije.

V Sloveniji 4.000 bolnikov letno  

Možganska kap je še vedno tretji vzrok umrljivosti in prvi vzrok invalidnosti pri  odraslih. »Ocenjujejo, da se bo zaradi staranja prebivalstva število na novo obolelih v naslednjih 20 letih povečalo za 34 odstotkov. Zaradi boljše oskrbe in zdravljenja je možnost preživetja večja, kar na drugi strani pomeni tudi večje število oseb z različno stopnjo prizadetosti. V Sloveniji vsako leto na novo utrpi možgansko kap okoli 4.000 oseb, od tega 30 odstotkov v aktivnem delovnem obdobju. Samo 40 odstotkov se jih vsaj deloma ponovno vključi v delo. Smrtnost je okoli 15-odstotna. Med preživelimi pa ima 40 odstotkov ljudi zmerne težave pri funkcioniranju, od 15 do 30 odstotkov pa se jih sooča s hujšimi težavami. Več kot polovica jih potrebuje pomoč pri izvajanju osnovnih dnevnih aktivnosti. Večina obolelih (70 do 85 odstotkov) se jih vrne v domače okolje,« je poudarila prim. Tatjana Erjavec, dr. med., podpredsednica Združenja bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo Slovenije.  

Možganska kap namreč ne povzroči samo težav s hojo in uporabo rok, ampak prizadene tudi govor, razumevanje, pisanje in branje. Poleg tega spremeni osebnost, ukrade spomin, povzroči težave z vidom, s sluhom, s hranjenjem in z odvajanjem, hudo utrudljivost in pogosto tudi depresijo. V trenutku ne spremeni življenja samo bolnikom, ampak tudi svojcem in skrbnikom. Ta trenutek se spremeni v vseživljenjsko skrb in iskanje rešitev v vsakdanjem življenju.

V spodbudo, razmislek in opomin

Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije in Združenje bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo Slovenije vse dejavnosti ob evropskem dnevu ozaveščanja o možganski kapi pripravllata v spodbudo vsem bolnikom in svojcem po možganski kapi, v razmislek tistim, ki ne živijo zdravo in ne zdravijo že uqotovljenlh dejavnikov tveganja za srčno žilna obolenja, in v opomin tistim odgovornim, ki že Leta in Leta v predalih pozabljajo strokovne smernice za zdravstveno - socialno mrežo pomoči bolnikom in svojcem po možganski kapi.

Komentarji