Namen uporabe:
Aktivna selekcionirana suha vinska kvasovka, preizkušena v vseh vinorodnih področjih Slovenije, najboljša in zanesljiva izbira za pripravo visoko kvalitetnih vin, ki se odlikujejo po polnosti, čistosti, ki ohranjajo sortno cvetico.
Specifične lastnost; MYCOFERM CEREVISIAE:
• hitro razmnoževanje
• minimalna tvorba hlapnih kislin
• hiter začetek vrenja
• prenaša do 50 mg/l prostega S02
• zniža do 30% jabolčno kislino
majhna tvorba hlapnih kislin <0,15 mg/l.
• ne tvori H2S
odlična alkoholna toleranca do 14 vol.%
• dobra vrelna kapaciteta 16,5 gr daje 1vol% alkohola.
Doziranje:
20 g/hl - beli mošti
20 g/hl - rdeč mošti
Sestava:
Saccharomyces cerevisiae
Navodilo za uporabo:
Vsebino vrečke 20 gr MYCOFERM ART stresemo v 2 dcl osladkane neklorirane tople vode (10 gr sladkorja/2 dcl vode) in temperature 35-38°C, ali v nežveplani mošt ali v mešanico nežveplanega mošta in neklorirane vode -razmerje 1: 1, temperature 35- 38°C.
Pomešamo počasi in narahlo. Po 10 minutah še enkrat skrbno pomešamo in pustimo kvasovke rehidrirati še 20 minut. Nato kvasni nastavek vlijemo v mošt ali drozgo. Paziti moramo, da temperaturna razlika med moštom in vrelnim nastavkom ni večja od 7°C.
Če je temperaturna razlika večja, je potrebno kvasni nastavek ohladiti z dolivanjem hladnega mošta ali pitne vode v presledkih po 5 minut.
Za pravilno regulirano vrenje obvezno dodati hrano za kvasovke, in sicer na začetku vrenja 50 gr/hl Nutrozyma ali Fermevita, na polovici vrenja dodamo še 30 gr/hl Zimovita, in če je potrebno proti koncu vrenja še 20 gr/hl Nutrozyma.
Masa: 20 gr za 100 I mošta
Hraniti pri temperaturi do 20°C
Tvegano pitje alkohola
Kakšne težave in zaplete lahko pričakujete, če tvegano pijete alkohol?
Posledice na telesnem zdravju so številne in vključujejo alkoholno okvaro jeter, bolezni požiralnika in želodca, povišan krvni tlak, motnje srčnega ritma, epileptične napade (pogosto v odtegnitvenih stanjih), tvegano pitje je dejavnik tveganja za rakaste bolezni (jetra, požiralnik, debelo črevo), poslabšanje kožnega stanja pri luskavici, pogostejše so poškodbe.
Posledice na duševnem zdravju se lahko kažejo v obliki odtegnitvenega stanja (z delirijem), alkoholne psihoze, motenj spomina in alkoholne demence (motnje razumskega mišljenja, čustvovanja, osebnosti in vedenja).
Posledice na socialnem zdravju vključujejo opuščanje družinskih obveznosti, konflikte v zakonu, ločitve, izogibanje prijateljem, slabšo kakovost dela, več napak pri delu, izostajanje od dela in poškodbe pri delu.
Navodila za bolnike; Združenje zdravnikov družinske medicine, 2009
