Rak na prostati
Prav tako problematično je število lažno pozitivnih rezultatov. 8 do 10
odstotkov pregledanih bolnikov mora po zvišani P5Avrednosti na biopsijo,
kjer z iglo odvzamejo vzorec tkiva iz prostate. Pri 60 do 90 odstotkih
ta postopek ne bi bil potreben, saj nato prejmejo negativen rezultat.
To pa je toliko bolj problematično, ker je pri biopsiji velika verjetnost, da pride do zapletov:
približno polovica moških ima po pregledu sledi krvi v urinu ali v izlivu semena.
Tudi če raka na prostati odkrijejo, je vrednost te ugotovitve vprašljiva. Rak prostate raste zelo počasi in v veliko primerih v obdobju življenja sploh ne bi povzročal težav. Raziskave avtopsij so pokazale, da je imel skoraj vsak drugi moški nediagnosticiranega raka na prostati, ki pa ni bil v povezavi z vzrokom smrti. Pri splošni preiskavi, so navedli strokovnjaki, so pri 40 odstotkih odkrili te »speče« tumorje in jih v nadaljevanju tudi obravnavali. To pa je imelo ponovno svoja tveganja; kar 80 odstotkov operiranih moških se je pritoževalo zaradi impotence, 15 odstotkov pa je imelo težave z inkontinenco.
V uradnem preventivnem načrtu ni na mednarodni ravni pregled prostate nikjer predviden. Kljub temu pa zdravstveno zavarovanje vseeno krije stroške pregleda, če zanj obstaja utemeljen sum oziroma bolnik kljub jasni obrazložitvi pri tem vztraja. V praksi pa to željo zdravniki kar sami predvidijo in pregled rutinsko opravijo - tudi pri mlajših moških, čeprav se rak na prostati pred 50. letom starosti pojavi zelo redko.
Navodila za bolnike; Združenje zdravnikov družinske medicine, 2009