Režim prehranjevanja otroka in diplomacija za jedilno mizo!

Edini način za disciplino ob prehranjevanju je vztrajnost in zgled pri starših! Ali ste vedeli, da po raziskavahkar 86 % otrok najraje je v družinskem krogu?

 

IGRAJTE NA PREIZKUŠNO KARTO. Edini način jevztrajnost in zgled pri starših! Ali ste vedeli, da po raziskavahkar 86 % otrok najraje je v družinskem krogu? 

BODITE ODLOČNI. Spremembe v otrokovem razvoju se kažejo tudi v spreminjanju navad in vedenja pri mizi. Odločen malček lahko sam odkoraka od mize in nam jasno pove, kaj mara in česa ne. Zato postavite meje, kaj je sprejemljivo, kaj boste pri hranjenju spodbujali in česa ne. 

POSVETITE SE HRANI. Preden sedemo za mizo z neješčim malčkom, pripravimo za mizo mirno okolje. Jedilna miza je območje, kamor naj mediji nimajo dostopa. Časopis, prižgana radio in televizijski sprejemnik ali celo naglavne slušalke, PSP- ji so strogo prepovedani. Med obedom se na telefonski klic nikoli ne oglašamo in nikoli ne odgovarjamo na MMS in SMS sporočila. Ne dovolimo, da otrok obeduje stoje in nikoli naj ne je pred televizijskim sprejemnikom. 

NIKOLI SE NE ZMRDUJTE. Za mizo je prepovedano »vihanje nosu« in uporaba besed »fuj« in »fej«. To naj velja za vse družinske člane. Če očka viha nos nad »hrano za zajce«, je veliko bolj prepričljiv od mamine neznanske hvale, da je zelenjava eno samo zdravje. 

OBROK NAJ BO ČASOVNO OMEJEN. Obrok naj traja med 15 in največ 30 minut. Če na krožniku ostane nekajhrane, naj vas to ne vznemirja: otrok bo pojedel toliko, da bo potolažil lakoto. Pohvalite ga za tisto, kar je pojedel. Nikoli ga ne silite, da mora pojesti vse. 

BODITE ZADOVOLJNI Z MAJHNIM. Če otrok ponujenega obroka ne poje ali ga poje premalo, ne silite vanj že čez eno uro z novim obrokom: mirno počakajte do naslednjega obroka. Le tako bo otrok lahko razlikoval med občutkom lakote in sitosti. 

LAKOTA JE VAŠ ZAVEZNIK. Se tako neješčemu malčku nikoli ne pripravljajte druge jedi, če je ponujeno zavrnil. Počakajte na naslednji obrok, ko bo zagotovo lačen in bo jedel. 

PESTROST PREHRANE NAJ BO DRUŽINSKA MISIJA. Pokušanje novega naj postane obvezna dolžnost za vse družinske člane. Če imate »izbirčneža« za mizo, uvedite pravilo pokušanja ene nove jedi v enem ali dveh tednih. Le s pokušanjem raznolike hrane si otrok lahko razvije okus. 

BODITE RAZUMNI. Pravilo, da je treba pojesti vse, je eno najbolj zgrešenih pravil za mizo. Uvedite pravilo, da krožnika ni treba izprazniti, se je pa treba potruditi in pojesti vsaj nekaj.

Starost Količina / Živila za uvajanje Ostalo

 

 

 

5-6 mesecev

90-100 g: Zelenjava: korenje, koleraba, bučke, cvetača, brokoli, korornač, špinača ...

30-45 g: Sadni sok brez dodanega sladkorja: jabolčni ali ribezov sok ali sok, obogaten z vitaminom C (40 mg vit C/l00 ml) Primešamo zelenjavni kaši.  

40-60 g: Škrob: krompir, riž, koruza (polenta)  

20-30 g: Pusto meso: teletina, piščanec, puran, zajec 

8-10 g: Maščobe: repično olje, sojino olje, občasno maslo ...

 

 

*Kosilo: zelenjavno-krompirjeva-mesna kaša (150-200 g)

*Mesec dni po začetku uvajanja hrane nadomestimo prvi mlečni obrok.

 

 

 

 

 

 

6-8 mesecev

100-120 g: Zelenjava: korenje, koleraba, bučke, cvetača, brokoli, koromač, špinača ...

20 g: Sadje: sveže sezonsko sadje - jabolko, hruška, breskev, nektarina, marelica, borovnice, maline, banane (Ker so banane zelo sladke, jih pretlačimo z drugim bolj kislim sadjem.)

60-80 g: Škrob: krompir, riž, koruza (polenta)

Gluten: pšenica (zdrob), rž, ječmen, oves, pira

*Optimalno uvajanje glutena med 6. in T mesecem starosti.

30-40 g: Pusto meso: teletina, piščanec, puran, zajec  

Morske ribe: skuša, slanik, sardele, losos  

Jajce celo: (1-krat na teden)

10-12 g: Maščobe: repično olje, sojino olje, občasno maslo ...

 

 

 

Kosilo: zelenjavno-krornpirjevo-rnesna kaša (200-250 g)

**Večerja: mlečne-žitna kaša (200-250 g)

**Mesec dni po uvedbi kosila nadomestimo drugi mlečni obrok. 

 

 

 

 

 

 

 

8-9 mesecev

100-120 g: Zelenjava: korenje, koleraba, buč ke, cvetača, brokoli, koromač, špinača ...

100 g: Sadje: sveže sezonsko sadje - jabolko, hruška, breskev, nektarina, marelica, borovnice, maline, banane (ker so banane zelo sladke, jih pretlačimo z drugim bolj kislim sadjem)

60-80 g: Škrob: krompir, riž, koruza (polenta)  

Gluten: pšenica (zdrob), rž, ječmen, oves, pira  

*Optimalno uvajanje glutena med 6. in 7. mesecem starosti.

20 g: Polnozrnate žitarice: ovseni kosmiči, pirini kosmiči, rženi kosmiči, polnozrnate testenine, neoluščen riž

30-40 g: Pusto meso: teletina, piščanec, puran, zajec

Morske ribe: skuša, slanik, sardele, losos

Jajce celo: (1-krat na teden)

20 g: Mlečni izdelki: navadni jogurt, skuta, sir, kisla in sladka smetana   • Jogurt, skuto, sir dodajamo kot sestavni del kašice in nikoli kot samostojen obrok.

12-15 g: Maščobe: repično olje, sojino olje, oljčno olje, občasno maslo ...

 

 

 

 

Kosilo: zelenjavno-krompirjevo-mesna kaša (200-250 g)

Večerja: mlečne-žitna kaša (200-250 g)

***Popoldanska malica: žitna sadna kaša (200-250 g)

***Dva meseca po uvajanju mešane prehrane uvedemo še tretji nemlečni obrok.

Vir: mojDOKTOR, www.mydoctor.si

Komentarji