Stresne so tudi priprave na počitnice...

Občutite strah, negotovost in težo v želodcu? Je dihanje postalo plitkejše, naraste občutek tesnobe v prsih in se pojavi panika, naenkrat ste popolnoma premočeni? Če so odgovori da, potem ste gotovo pod večjim stresom.

V našem telesu so najpomembnejši trije sistemi: možgani, hormonske žleze in imunski sistem. Prvi  sprejemajo dražljaje stresa ter hormonom in imunskemu sistemu sporočajo, kaj mora kakšen organ  ob posameznem dražljaju narediti. Hormonske žleze posredujejo naloge vsem preostalim organom
našega telesa, funkcija imunskega sistema pa je naše telo pripraviti za obrambo in napad.
Stres po temeljnih zakonitostih biofizike vedno vpliva na vse organe. Glede na svojo gensko zasnovo pa posameznik občuti posledice najbolj na tistih, ki so pri njem bolj »šibki«. Največkrat je  prav stres največji krivec za naše slabo zdravje, počutje in vedenje.

Pomlad je čas večje ogroženosti

Za naše telo in um je vremensko razgibano obdobje pomladi, ki ga spremlja tako imenovana spomladna utrujenost, čas, ko ga intenzivno drug za drugim napadajo virusi. To je obdobje večje stresne ogroženosti. Poleg tega so stres za naš organizem lahko tudi daljša napetost v službi ali šoli in neurejene razmere doma. Vse te napetosti se še potencirajo, ker se običajno dogajajo v zaprtih in slabše prezracevanih prostorih, svoje pa doda še premajhna gibalna dejavnost. Ne nazadnje so  stresne

Glavobol, nespečnost, zmanjšana produktivnost so opozorilna znamenja hujših stresnih obremenitev za organizem.

tudi priprave na tako želene pocitnice, ki jim po morebitni daljši poti z letalom sledi še stres v obliki »jet lega«, ki je posledica menjave casovnih pasov. Glavobol, nespečnost, zmanjšana produktivnost so opozorilna znamenja hujših stresnih obremenitev za organizem.

Sonce in žarčenja izčrpavajo organizem.

V poletnem času, ko poleg drugih stresnih dejavnikov učinkujeta še sonce in vročina, trpijo najprej tisti, ki imajo slabotnejše gene za dobro delovanje možganov, kože, pa tudi prebavil in dihal. Sončna in druga kozmična žarčenja neposredno vplivajo na delovanje možganov ter rušijo red običajnih  biokemičnih procesov naših sivih celic. Možganske celice morajo ta rušenja popravljati, za kar pa
potrebujejo ogromno energije. Ko možgani, skupaj s hormoni, izčrpajo svoje zaloge celične energije, začne naše telo racionalno izločati vse tiste funkcije, ki v tistem trenutku niso življenjsko pomembne, oziroma, da ne trošijo energije, izključi manj pomembne organe. Pravilna komunikacija med procesi v sami celici in med celicami je zato slabša in posledično organi ne opravljajo dobro svojih nalog. Posledice se kot slabo počutje pokažejo vsakemu posamezniku drugače, odvisno od  njegovih slabosti posameznih organov oziroma šibkih genov.

Stres se izraža tudi na koži

Pri posameznikih, ki imajo izredno občutljivo, krhko, tenko, slabše pigmentirano kožo in so tudi  čustveno bolj dojemljivi, se posledice stresa na koži pokažejo v obliki rdečice, srbečice, ekcemov, aken, lahko pa tudi v prekomernem izpadanju las. Koža je manj odporna za sončne žarke, opekline se pojavijo hitreje kot običajno. Zgodba se lahko seli tudi na prebavila, kjer se izrazijo skozi vneto želodčno sluznico, razdražljiv želodec, čemur sledita driska in bruhanje.

Kako se bojujemo proti stresu

Simptomi stresa vedno vplivajo na naše zdravje, počutje in vedenje, pa čeprav se tega niti ne  zavedamo. Ko znamo njegove simptome prepoznati, se jih lahko tudi naučimo uspešno nadzorovati. V svoj bioritem uvedemo redno rekreativno fizično dejavnost in razne tehnike sprostitve, kot so globoko in umirjeno dihanje, meditacija, joga oziroma druge podobne tehnike. Tem dejavnostim dodamo še pravo količino rednega spanja in počitka. In seveda zdravo raznovrstno prehrano, ki jo v majhnih kolicinah zaužijemo večkrat na dan. Vendar pozor, ko niste popolnoma prepričani, da je vzrok vašega slabega počutja stres, obiščite svojega zdravnika. Še posebno, če občutite bolečine v prsih, ki se praviloma pojavijo med fizično dejavnostjo, spremljajo pa jih dodatne težave z  dihanjem, potenje, vrtoglavica, slabost ali bolečina v ramenskem in vratnem predelu. To morda niso simptomi stresa, ampak so lahko tudi opozorila za srčni napad.