V našem telesu so najpomembnejši trije sistemi: možgani, hormonske žleze in imunski sistem. Prvi sprejemajo dražljaje stresa ter hormonom in imunskemu sistemu sporočajo, kaj mora kakšen organ ob posameznem dražljaju narediti. Hormonske žleze posredujejo naloge vsem preostalim organom
našega telesa, funkcija imunskega sistema pa je naše telo pripraviti za obrambo in napad.
Stres po temeljnih zakonitostih biofizike vedno vpliva na vse organe. Glede na svojo gensko zasnovo pa posameznik občuti posledice najbolj na tistih, ki so pri njem bolj »šibki«. Največkrat je prav stres največji krivec za naše slabo zdravje, počutje in vedenje.
Pomlad je čas večje ogroženosti
Za naše telo in um je vremensko razgibano obdobje pomladi, ki ga spremlja tako imenovana spomladna utrujenost, čas, ko ga intenzivno drug za drugim napadajo virusi. To je obdobje večje stresne ogroženosti. Poleg tega so stres za naš organizem lahko tudi daljša napetost v službi ali šoli in neurejene razmere doma. Vse te napetosti se še potencirajo, ker se običajno dogajajo v zaprtih in slabše prezracevanih prostorih, svoje pa doda še premajhna gibalna dejavnost. Ne nazadnje so stresneGlavobol, nespečnost, zmanjšana produktivnost so opozorilna znamenja hujših stresnih obremenitev za organizem.
tudi priprave na tako želene pocitnice, ki jim po morebitni daljši poti z letalom sledi še stres v obliki »jet lega«, ki je posledica menjave casovnih pasov. Glavobol, nespečnost, zmanjšana produktivnost so opozorilna znamenja hujših stresnih obremenitev za organizem.
Sonce in žarčenja izčrpavajo organizem.
V poletnem času, ko poleg drugih stresnih dejavnikov učinkujeta še sonce in vročina, trpijo najprej tisti, ki imajo slabotnejše gene za dobro delovanje možganov, kože, pa tudi prebavil in dihal. Sončna in druga kozmična žarčenja neposredno vplivajo na delovanje možganov ter rušijo red običajnih biokemičnih procesov naših sivih celic. Možganske celice morajo ta rušenja popravljati, za kar papotrebujejo ogromno energije. Ko možgani, skupaj s hormoni, izčrpajo svoje zaloge celične energije, začne naše telo racionalno izločati vse tiste funkcije, ki v tistem trenutku niso življenjsko pomembne, oziroma, da ne trošijo energije, izključi manj pomembne organe. Pravilna komunikacija med procesi v sami celici in med celicami je zato slabša in posledično organi ne opravljajo dobro svojih nalog. Posledice se kot slabo počutje pokažejo vsakemu posamezniku drugače, odvisno od njegovih slabosti posameznih organov oziroma šibkih genov.
Komentarji