Parazitologija človeka - Paraziti v ekosistemu
Kadar človek ne zaužije iker, temveč jajčeca, se iz njih v tankem črevesu razvijejo ličinke, ki skozi črevesno steno pridejo v krvni obtok in s krvjo po telesu. Povzročijo lahko hudo bolezen cisticerkozo (cysticercosis). Infekcijo spremljajo miozitis, vročina in eozinofilija. V mišicah se ličinke obdajo z ovojnicami, ki po nekaj letih poapnijo. Take encistirane ličinke navadno ne delajo nobene škode. Učinek pa je posebno hud, kadar se ikre naselijo v možganih (nevrocisticerkoza) ali v očeh. Bolnik ima tedaj pogosto božjasti podobne napade in poškodbe na očeh. Ocenjujejo, da se v 60-90 % vseh inficiranih ličinke naselijo v možganih, v manjšem odstotku v mišicah in v še manjšem odstotku, 1-3 %, v očeh. Napoved bolezni je vedno odvisna od števila ličink in od kraja, kjer so se naselile. V Sloveniji nevrocisticerkozo navadno ugotovimo pri priseljencih s področij, kjer je cisticerkoza endemična (Garcia in sod., 2003, Pawlowski in sod., 2005, Logar in sod., 2008, Sinha in Sharma, 2009, Šoba in Logar, 2009).
Diagnoza
Infekcijo spoznamo po jajčecih, ki jih ne razlikujemo od jajčec trakulje T. saginata, in po proglotidah oz. po številu vej v uterusu. [ajčeca lahko poleg preiskave fecesa dobimo včasih tudi s pomočjo lepljivega celofanskega traku, kakor to delamo pri prepoznavanju gliste Enterobius.
