x
Vse kategorije

Vitamin B2 - riboflavin

Vitamin B2 (riboflavin, laktoflavin, vitamin G) je vitamin B-kompleksa, ki se uporablja v obliki vodotopnih soli. Pogosto ga imenujejo dejavnik rasti oziroma dihanja celic.

Sodeluje pri razgradnji maščob, proteinov in ogljikovih hidratov. Nujen je za izkoriščanje energije iz hrane. Je aktivna sestavina dveh koencimov (FMN in FAD), ki sta potrebna za normalno tkivno respiracijo. Vključen je v metabolične procese v vsem telesu. Daje se večinoma peroralno v stanjih, ko je diagnosticirano njegovo pomanjkanje. Prav tako je sestavni del vitaminskih injekcij, ki se dajejo intramuskularno in intravensko.

 

ZGODOVINA

Od leta 1897 do sedaj je bila iz različnih virov izolirana cela vrsta rumeno pigmentiranih spojin, ki so imenovane flavini, predpona besede je kazala na izvor (npr. laktoflavin iz mleka). Dokazali so, da je kemična struktura teh različnih flavinov enaka. Leta 1932 je bilo ugotovljeno, da je rumeni pigment sestavni del nekaterih koencimov in poimenovan je bil kot vitamin B2 ali riboflavin. Predpona »ribo« kaže na ribozo v strukturi.

 

KEMIČNA SESTAVA IN LASTNOSTI

Riboflavin je oranžno rumen prašek pekočega okusa. V vodi se slabo topi, raztopina je rumene barve. Sestavljen je iz aloksazinskega jedra in riboze.  

 

TOPNOST IN SHRANJEVANJE

V vodi se izrazito slabo topi. Skorajda netopen je v alkoholu, kloroformu in etru. Topi se v razredčenih bazah. Shranjuje se v zaprtih posodah, zaščiten pred zrakom in svetlobo. V praksi se pogosto nahaja v obliki riboflavin natrij fosfata, ki se laže topi v vodi in zelo lahko v alkoholu.1,9

 

NARAVNI VIRI

Potrebe po riboflavinu so pogosto vezane na vnos hrane, ki daje energijo, in tudi ob rezervne metabolične potrebe. Bogat vir riboflavina so jetra, ledvice, ribe, jajca, mleko, sir, kvas in zelena zelenjava, kot sta brokoli in špinača. Prav tako dober vir riboflavina so neoluščene žitarice. S kuhanjem hrane se izgubi malo riboflavina, vendar se lahko izgube pojavijo tudi pri izpostavljenosti hrane (na primer mleka) sončni svetlobi. Manjše količine riboflavina lahko sintetizirajo mikroorganizmi v črevesju, zato ga je mogoče najti v fecesu. Vendar ni dokazov, da bi se ta riboflavin absorbiral.

 

USODA V ORGANIZMU

Riboflavin se hitro absorbira iz zgornjih delov gastrointestinalnega trakta s specifičnim transportnim mehanizmom, ki vključuje fosforilacijo vitamina do FMN (flavin mononukleotid, riboflavin fosfat) in FAD (flavin adenin dinukleotid), ki sta kot koencima vključena v oksidoredukcijske metabolične reakcije.

Na mestu absorbcije in tudi v drugih tkivih FMN s pomočjo encima flavokinaze prehaja v FAD. Ta reakcija je odvisna od koncentracije hormonov ščitnice (tiroksina in trijodtironina), vendar se lahko inhibira s klorpromazinom in tri-cikličnimi antidepresivi.

Približno 60 odstotkov FMN in FAD se veže na proteine plazme. Riboflavin se distribuira v vsa tkiva, vendar v nizkih koncentracijah, in zelo majhne količine se deponirajo. Če se riboflavin uporablja v minimalnih količinah (v skladu z RDA), se ga le 9 odstotkov pojavlja v seču. Če se uporablja v večjih odmerkih, se velik del riboflavina izloča nespremenjen. Borna kislina, žal pogosto uporabljana kemikalija tako v praksi kot v gospodinjstvu, tvori z riboflavinom kompleks in pomaga pri njegovem izločanju s sečem. Borna kislina povzroča zastrupitve, lahko povzroči tudi hipovitaminozo riboflavina. Riboflavin, sintetiziran v kolonu s pomočjo črevesnih mikroorganizmov, se izloča s fecesom. Riboflavin prehaja skozi posteljico, izloča se z materinim mlekom.

 

FIZIOLOŠKA VLOGA IN FARMAKOLOŠKI UČINEK

FMN in FAD sta koencima številnih respiratornih encimskih proteinov - flavoproteinov v celičnih mitohondrijih, od katerih nekateri vsebujejo kovine (npr. ksantin oksidaza). Na ta način sta FMN in FAD vključena v intermediarni metabolizem ogljikovih hidratov, maščob in beljakovin ter v oksiredukcijske reakcije organskih snovi. Riboflavin je prav tako posredno vključen v vzdrževanje integritete membrane eritrocitov.

 

HIPOVITAMINOZA

Pomanjkanje riboflavina je največkrat izzvano s premajhnim vnosom s hrano in je vzrok različnih motenj, kot so ariboflavinoza, karakterizirana s keliozo, hudim stomatitisom, glositisom, keratitisom in seboroičnim dermatitisom, zlasti izraženim v kožnih gubah. Pomanjkanje privede tudi do periferne vaskularizacije, ki jo spremljajo srbenje, žarenje, blefarospazem in fotofobija. Nekateri od teh simptomov se pojavljajo tudi pri pomanjkanju drugih vitaminov B-kompleksa, kot sta piridoksin ali nikotinamid, ki brez riboflavina ne pokažeta svojega učinka.

 

PRIPOROČENE DNEVNE KOLIČINE IN TERAPEVTSKA UPORABA

Priporočene dnevne količine (RDA) riboflavina so za odraslo zdravo žensko 1.2 do 1.3 mg, za odraslega zdravega moškega pa 1.4 do 1.7 mg.

Ameriško združenje Food and Nutrition Board je leta 1998 sprejelo korekcijo teh vrednosti, tako da sedaj znašajo 1.1 mg/dan za odrasle ženske oziroma 1.3 mg/dan za odrasle moške.

V nosečnosti in med dojenjem so potrebe po riboflavinu večje (1.6 do 1.8 mg dnevno), vendar je vso potrebno količino mogoče vnesti s pravilno prehrano, ki je pri ženskah v tem stanju tako ali tako povečana. 

Uporaba riboflavina je omejena samo na preventivo in zdravljenje bolezni, ki jih povzroča njegovo pomanjkanje. V terapiji se običajno uporabljajo mnogo večji odmerki (5 do 10 mg riboflavina dnevno). Večinoma se daje peroralno. Riboflavin je tudi sestavni del multivitaminskih injekcij, ki se dajejo intravensko. Nekatere preliminarne raziskave so pokazale na možnost uporabe velikih odmerkov (okrog 400 mg) riboflavina pri migreni. 

Povečane potrebe po vitaminu B2 so indicirane pri:

  • opeklinah,
  • kronični mrzlici,
  • gastrektomiji,
  • boleznih jeter (alkoholiki s cirozo jeter),
  • boleznih žolča,
  • hiperbilirubinemiji pri novorojenčkih,
  • hipertiroidizmu,
  • dolgotrajnih infekcijah,
  • različnih črevesnih boleznih,
  • dolgotrajnem stresu.

 

INTERAKCIJE

Probenecid
Lahko zmanjša izločanje riboflavina s sečem. Izogibati se je treba hkratni uporabi.

Propantelinij in drugi antiholinergiki
Zmanjšana absorbcija riboflavina. Izogibati se je treba hkratni uporabi.

 

LABORATORIJSKE PREISKAVE

Veliki odmerki riboflavina povzročajo svetlo rumeno barvo seča in lahko vplivajo na analizo seča, opravljeno s spektrofotometrično metodo ali barvnimi reakcijami. 

Kateholamini, urobilinogen (fluorometrično določanje)
Riboflavin lahko ustvari v plazmi in seču fluorescentne substance, ki lahko povzročajo lažno povišanje vrednosti kateholamina in urobilinogena.

Preberi več ... Manj
Filtriraj seznam
Razvrsti
Izberi pogled Seznam Mreža
Prikazov na stran

Prijava na e-novice

Spremljajte naše e-novice in bodite obveščeni o ugodnostih in promocijskih bonih, s katerimi lahko prihranite.