Prehlad (znan tudi kot nazofaringitis, rhinopharyngitis oz. akutni nahod) je virusna nalezljiva bolezen zgornjih dihal, ki vpliva predvsem na nos in nosno sluznico. Simptomi prehlada vključujejo kašelj, vneto grlo, izcedek iz nosu in vročino, ki običajno mine v sedmih do desetih dneh, pri čemer so nekateri simptomi, ki trajajo tudi dlje, to je do tri tedne. Dosedaj so raziskave odkrile več kot 200 virusov, ki so vpleteni v vzrok za nastanek prehlada.
Okužbe zgornjih dihal vplivajo na nosno sluznico, žrelo in grlo ter sinuse. Simptomi so večinoma posledica imunskega odgovor na okužbe in niso posledica uničevanja tkiva s strani samih virusov.
Zdravila za prehlad ni, zdravijo pa se lahko simptomi. To je najpogostejša nalezljiva bolezen pri ljudeh, odrasla oseba v povprečju zboli za prehladom dvakrat do trikrat letno, otroci pa celo od šestkrat do dvanajstkrat. Te okužbe spremljajo človeka že od antike naprej.
Simptomi
Značilni simptomi so kašelj, izcedek iz nosu, zamašen nos in vnetje grla, včasih skupaj z bolečinami v mišicah, utrujenostjo, glavobolom ter izgubo apetita. Boleče grlo je prisotno v približno 40 odstotkih primerov okužb, kašelj pa približno v 50 odstotkih, medtem ko se bolečine v mišicah pojavijo pri približno polovici okuženih. Pri odraslih povišana telesna temperatura običajno ni prisotna, vendar je pogosta pri dojenčkih in majhnih otrocih.
Vreme
Tradicionalna ljudska teorija je, da je prehlad povezan z dolgotrajno izpostavljenostjo hladnemu vremenu, kot so dež ali zimsko vreme z nizkimi temperaturami. Dejstvo je, da je hlajenje telesa (kot dejavnik tveganja za prehlad), sporno. Nekateri virusi, ki povzročajo prehlad se pojavljajo pogosteje med hladnim ali mokrim, vlažnim vremenom. Nekateri menijo, da je to predvsem posledica povečanega časa preživetega v zaprtih prostorih. Vendar so vzroki lahko prav tako povezani s spremembami v dihalnem sistemu, ki povzročajo večjo občutljivost. Nizka vlažnost povečuje hitrost prenosa virusov, zaradi suhega zraka omogoča majhne virusne kapljice, da se razpršijo dlje in ostanejo v zraku dalj časa.
Dejstvo je, da so virusne okužbe dihal konstanten pojav in se pojavljajo vsakoletno, predvsem v razvitih državah in v mestih z veliko koncentracijo ljudi. Ti so med sabo povezani, včasih z vsakodnevno komunikacijo kar omogoča širjenje virusov po zraku. Zgoraj je že omenjeno, da hladni zimski meseci pogojujejo hitrejše širjenje, saj se bolj zadržujemo v zaprtih prostorih in s kapljicami prenašamo viruse.
K obolevanju dodatno prispevajo:
- vremenski vplivi
- velike višine,
- močno sonce,
- izsušenost,
- dolgi poleti z letali,
- izčrpanost, stres, napori.
Zanimivost - zakaj je virus gripe bolj nalezljiv pri hladnih zimskih temperaturah?
Pri zimskih temperaturah, virusna zunanja obloga oz. ovojnica otrdi in tako ščiti virus, pri prehajanju od osebe do osebe, so odkrili raziskovalci. Pri toplejših temperaturah pa se ta zaščitni gel raztopi v tekočo obliko. Toda ta tekoča oblika očitno ni dovolj za zaščito samega virusa in tako virus izgubi sposobnost za širjenje od osebe do osebe.
“Rezultati študije so odprle nove poti za raziskavo zmanjševanja izbruhov gripe pozimi,” je dejal direktor Duane Alexander iz Nacionalnega inštituta za zdravje otrok in človekovega razvoja NICHD). “ Zdaj, ko razumemo, kako se virus gripe zavaruje, da lahko širi od človeka do človeka, lahko delamo na tem, kako preprečiti ta zaščitni mehanizem.”
Virusi gripe so ponavadi širi od človeka do človeka skozi kašelj in kihanje. Okužba z virusom gripe lahko povzroči blago do hudo obliko bolezni, v nekaterih primerih lahko privede celo do smrti.
Oktobra leta 2007 so raziskovalci, ki delajo na morskih prašičkih dokazali, da so živali obolele z gripo z večjo verjetnostjo pri hladnejših temperaturah kot pri višjih temperaturah.
V tej študiji so raziskovalci NIH uporabili prefinjeno magnetno resonančno tehniko, razvito in že preizkušeno v laboratoriju NIAAA za biokemijo in biofiziko, kjer so naredili podrobno raziskavo, kako se virusova zunanja membrane odziva na spremembe v temperaturi. Virusova zunanja membrana je predvsem sestavljena iz molekul, znanih kot lipidi, je pojasnil avtor študije Joshua Zimmerberg, Ph.D., vodja laboratorija NICHD v celični in molekularni biofiziki. Ta družina virusov se tudi ne “meša” z vodo, prav tako ne z oljem, mastjo, voskom in holesterolom.
Dr. Zimmerberg in njegovi sodelavci so ugotovili, da se pri temperaturah nekoliko nad zamrzovanjem virusna obloga iz lipidov strdi v gel. Kot je temperatura 60 stopinj pa se obloga iz lipidov začne topiti.
Pri nižjih temperaturah virus obdan z zaščitnim gumijastim zunanjim ovojem lahko vzdrži potovanje od človeka do človeka, je še povedal dr Zimmerberg. V dihalnih poteh pri višjih temperaturah v telesu pa se obloga stali do svoje tekoče oblike, tako lahko virus okuži celice svojega novega gostitelja.
Spomladi in poleti so temperature previsoke, da bi virusne membrane tvorile gel. Dr. Zimmerberg dejal, da se pri teh temperaturah posamezni virusi gripe izsušijo in oslabijo, kar bistveno pripomore k obračunu zaključka sezone gripe.
