Peritonitis in razlaga: Vzroki, Simptomi in možnosti Zdravljenja

Peritonitis je vnetje, ki ga ponavadi povzroči okužba potrebušnice (peritoneja).

Peritonej je tanka, prosojna opna, ki normalno pokriva vse trebušne organe in notranjo stran trebušne stene. Peritonitis ponavadi povzroči okužba, ki se razširi iz okuženega organa v trebuhu; pogosti viri so perforacija želodca, črevesa, žolčnika ali slepiča. Peritonej je izredno odporen za okužbo in peritonitis se razvije samo, če se kontaminacija nadaljuje, sicer se peritonej pozdravi brez zdravljenja.

Pri spolno aktivnih ženskah je pogost vzrok peritonitisa vnetje medenice. Okužba maternice ali jajcevodov, ki jo lahko povzročijo številne vrste bakterij, vključno s tistimi, ki povzročajo gonorejo ter klamidijske okužbe, se razširi v trebušno votlino. Pri odpovedi jeter ali srca se v trebuhu lahko nabira tekočina (ascites), ki se okuži.

Peritonitis se lahko razvije po operaciji iz številnih razlogov. Poškodba žolčnika, sečevoda, mehurja ali črevesa med operacijo lahko povzroči razlitje bakterij v trebuh. Do razlitja lahko pride tudi med operacijo, pri kateri združujejo črevesne odseke.

Video vsebina: Peritonitis in vzroki, simptomi in zdravljenje

Peritonealna dializa (zdravljenje ledvične odpovedi) pogosto vodi v peritonitis. Ponavadi je vzrok okužba drenov, ki so vstavljeni v trebuh.

Peritonitis je lahko tudi posledica draženja brez okužbe. Vnetje trebušne slinavke (akutni pankreatitis) lahko npr. povzroči peritonitis. Tudi smukec ali škrob na kirurgovih rokavicah lahko povzročata peritonitis brez okužbe.

Simptomi

Simptomi peritonitisa so delno odvisni od vrste in razširjenosti okužbe. Ponavadi človek bruha, ima visoko vročino in občutljiv trebuh. Nastane lahko en ali več ognojkov (abscesov) in okužba lahko zapusti brazgotine v obliki vezivnih trakov (prirastlin), ki sčasoma utegnejo povzročiti zaporo črevesa.

Video vsebina: apendicitis in peritonitis

Če peritonitisa ne zdravimo takoj, se zapleti hitro razvijejo. Peristaltika izgine, v tankem in debelem črevesu se zadržuje tekočina, ki izstopa tudi iz krvnega obtoka v trebušno votlino. Razvije se huda dehidracija in iz krvnega obtoka se izgubljajo elektroliti. Sledijo hujši zapleti, npr. odpoved pljuč, ledvic ali jeter in nastajanje strdkov v telesu.

Diagnoza

Bistvena je hitra diagnoza. Bolnika leže in stoje rentgensko slikajo. Na slikah se lahko vidi prisotnost prostega plina v trebuhu, kar kaže na perforacijo. Včasih z iglo iz trebušne votline odstranijo tekočino, da nato laboratorijsko osebje identificira organizem, ki je povzročil okužbo, in določi njegovo občutljivost za različne antibiotike. Najzanesljivejši način diagnoze pa je seveda eksplorativna operacija.

Zdravljenje

Ponavadi je prva metoda zdravljenja urgentna eksplorativna operacija, predvsem takrat, kadar obstaja možnost apendicitisa, perforirane peptične razjede ali divertikulitisa. Pri napadih vnetja trebušne slinavke (akutnega pankreatitisa) ali medenične vnetne bolezni pri ženskah urgentna operacija ponavadi ne pride v poštev.

Takoj se dajo antibiotiki, ponavadi po več hkrati. Uvedejo se tudi cevke za drenažo tekočine in plina skozi nos v želodec ali črevo. Bolniku se intravensko nadomešča tekočine in elektrolite.

Vprašanja in odgovori

Kaj je najpogostejši vzrok peritonitisa?

Peritonitis je vnetje trebušnih ovojnic, najpogosteje nastane zaradi bakterijske okužbe. Peritonitis je smrtno nevaren, če se ne zdravi takoj. Možnosti zdravljenja vključujejo hospitalizacijo, antibiotike in operacijo^[1].

Kaj je eden od prvih znakov peritonitisa?

Simptomi peritonitisa vključujejo: bolečine v trebuhu ter/ali občutljivost, napihnjenost ter/ali občutek polnosti v trebuhu ter/ali vročino^[2].

Ali peritonitis kdaj izgine?

Stanje za katerim trpite je odvisno od vzroka in vrste peritonitisa, ki ga imate, ter od tega, kako hitro se zdravi. Zgodnje prepoznavanje je pomembno za nadzor peritonitisa, preden se zaplete. Zdravljenje je običajno učinkovito, vendar so lahko nekateri zapleti, na primer poškodbe organov, trajni^[3].

Kakšna je stopnja preživetja ob peritonitisu?

Pri nezapletenem sekundarnem peritonitisu (SP) in enostavnih abscesih je umrljivost manjša od 5 %, vendar pa se lahko ta stopnja pri hudih okužbah poveča na več kot 30–50 %. Skupna stopnja umrljivosti, povezana z nastankom intraabdominalnega abscesa, je manjša od 10–20 %^[4].