Folna kislina - uporaba, stranski učinki, interakcije ter opozorila!

folna kislina v nosečnosti

 

Folna kislina (lat. acidum folicum) ali vitamin B9 sodi v skupino vitaminov B-kompleksa. Pomembna je za sintezo DNK in konverzij o nekaterih aminokislin. Pomanjkanje lahko privede do megaloblastične anemije. Daje se peroralno pri pomanjkanju folatov, prav tako ima vlogo v preventivi okvar nevralne cevi pri novorojenčkih. Folna kislina se ne sme uporabljati kot monoterapija za zdravljenje neidentificirane megaloblastične anemije, saj ublaži simptome anemije, medtem ko se nevrološke poškodbe, ki jih povzroča primarno pomanjkanje B12, poslabšajo.

Zgodovina folne kisline

Odkritje folne kisline je povezano z Willsom in sodelavci, ki so v Indiji raziskovali vzroke in možnosti zdravljenja makrocitne anemije pri ženskah. Leta 1937 so ugotovili, da se v surovem ekstraktu jeter nahaja snov, ki zdravi perniciozno anemijo. To snov so najprej poimenovali Willsova snov, kasneje vitamin, danes pa je znan pod imenom folna kislina. Leta 1941 so Mitchell in sodelavci izolirali folno kislino iz listov špinače. Ker se nahaja v zelenem listju (lat. folium) zelenjave, je dobila ime folna kislina.

Kemična struktura folne kisline in lastnosti

Folna kislina (pteroilglutaminska kislina) je sestavljena iz treh komponent: 2-amino-4-hidroksipteridinskega jedra, p-aminobenzojeve kisline in L-(+)-glutaminske kisline. Pteridinski obroč je z metilenskim mostom povezan s PABA, ki je z druge strani z amidno vezjo povezana z glutaminsko kislino. Struktura je naslednja:

folna kislina_struktura



Folna kislina

To je oranžno rumeni kristalinični prašek, težko topen v vodi in organskih topilih. Skorajda netopen je v alkoholu in acetonu. Hidrolizira se pod vplivom kislin, razgrajuje se pod vplivom oksidacijskih in redukcijskih sredstev in UV-svetlobe. Razgrajuje se med daljšim pripravljanjem hrane in pri povečani temperaturi.

Naravni viri folne kisline

Največ folne kisline je v jetrih, ledvicah, zeleni zelenjavi, kvasu in orehih. V naravnih virih se nahaja v obliki poliglutamata.

Usoda folne kisline v organizmu

Folati se v hrani nahajajo večinoma v obliki reduciranih poliglutamatov. Absorbcija poteka s pomočjo encimov, nameščenih v celične membrane v sluznic duodenuma (gama-glutamilkarboksipeptidaza) in jejunuma (dihidrofolat reduktaza). Noben folat iz hrane ni aktivni koencim za intracelularni metobolizem.

Že med absorbcijo prihaja do metaboličnih sprememb, v katerih nastajajo aktivne oblike. Poliglutamati se hidrolizirajo do monoglutamata in nato reducirajo ob sodelovanju askorbinske kisline do tetrahidrofolne kisline, ki je koencim za prenos C1-enot, potrebnih za sintezo DNK. Ko so folati absorbirani, se hitro prenesejo v pravzaprav vsa tkiva in se vežejo na proteine. Splošno je distribucija folatov dobra, poteka z aktivnim in pasivnim tronsportom. Večje količine se hranijo večinoma v jetrih, manjše tudi v drugih tkivih. Folati se izločajo s sečem in blatom. Dnevno se z urinom izloči 4 do 5 ug folatov. Izločanje je večje, če se vnesejo večji odmerki.

Fiziološka vloga folne kisline

Tetrahidrofolna kislina je pomembna za sintezo nukleinskih kislin in vzdrževanje normalne entropoeze. Pri nekaterih tipih megaloblastične anemije folna kislina spodbuja nastajanje eritrocitov, levkocitov in trombocitov. Ista kislina je pomembna v metabolizmu aminokislin glicin, metionin in histidin. Glede na to sodeluje v pretvorbi homocisteina v metionin, serina v glicin, pri sintezi timina iz uracila (korak v sintezi DNK) in metabolizmu histidina (razgradnja histidina v glutaminsko kislino).

Hipovitaminoza

Če so zaloge folatov relativno majhne in dnevne potrebe velike, se lahko pomanjkanje folne kisline in posledična megaloblastična anemija razvijeta od 1 do 6 mesecev po prenehanju jemanja folne kisline.

Pomanjkanje folne kisline (pogostejše pri alkoholikih in osebah z boleznimi jeter) lahko nastane zaradi prehrane z malo folati in zmanjšanja količine folatov, nakopičenih v jetrih, pa tudi zaradi interference z resorbcijo in metubolizmom folatov. Pomanjkanje je lahko tudi posledica kronične hemodialize, gastrektomije, hemolitične anemije in sindroma malabsorbcije.

Priporočene dnevne količine folne kisline

Priporočene dnevne količine (RDA) znašajo za odrasle zdrave ženske oziroma moške 150 do 200 ug folatov.

Ameriško združenje Food and Nutrition Board je leta 1998 sprejelo korekcijo teh vrednosti, ki sedaj znašajo za odrasle ženske in moške 400 ug/dan. S hrano se dnevno vnese 500 do 700 ug folatov, od katerih se jih resorbira 50 do 200 ug, odvisno od metaboličnih potreb.

Povečane potrebe po folni kislini imajo nosečnice (300 do 400 ug/dan po RDA vrednostih, po Food and Nutrition Board 600 ug/dan). Statistični podatki iz raziskav v ZDA kažejo, da se vsako leto rodi približno 2500 novorojenčkov s klinično sliko ene od oblik spine bifide, ki nastane kot posledica nepravilnega zapiranja nevralne cevi. Ta poškodba povzroča paralizo, v zelo hudih primerih tudi zaostajanje v razvoju. S terapijo, ki vključuje dodatne količine folne kisline neposredno pred spočetjem ali v zgodnji nosečnosti, se lahko pojav te okvare zmanjša ali prepreči.

Epidemiološke študije so pokazale, da lahko dnevni vnos 400 do 800 ug folne kisline v navedenem obdobju zmanjša pojav te poškodbe za 50 do 72 odstotkov. Mehanizem delovanja folne kisline v preprečevanju nastanka okvare nevralne cevi še ni znan, čeprav številne znanstvene študije prinašajo celo vrsto teorij.

Folna kislina se najpogosteje uporablja peroralno v obliki tablet. Parenteraina uporaba (intramuskularno, intravensko in subkutano) je redko potrebna, običajno pri bolnikih z malabsorbcijskim sindromom.

Folna kislina se uporablja v preventivi in zdravljenju njenega pomanjkanja. Povečane potrebe se Izkažejo pri naslednjih boleznih ali stanjih:

• nosečnost,
• dojenje,
• alkoholizem,
• hemolitična anemija,
• kronična mrzlica,
• gastrektomija,
• kronična hemodializa,
• črevesne bolezni,
• malabsorbcijski sindromi.

Folna kislina se ne sme uporabljati za zdravljenje anemij, vse dokler ni izključena diagnoza perniciozne anemije (izboljšanje hematoloških manifestacij, poslabšanje nevroloških). Prav tako ni učinkovita v preventivi duševnih motenj.

 

folna kislina_potrebe

Slika: Priporočene dnevne količine glede na starost in razmere v posameznih državah sveta

 

folna kislina_prehrana
Slika: Dnevno potrebne količine hrane za zdravo odraslo osebo, ki zagotavljajo doseženo priporočeno dnevno količino.

Interakcije folne kisline

 
Analgetiki (ob dolgotrajni uporabi), karbamazepin, estrogeni, oralni kontraceptivi

Ta zdravila lahko zmanjšajo absorbcijo folne kisline, zato so potrebe po folni kislini lahko povečane pri bolnikih, ki jemljejo ta zdravila.

Antikonvulzivi (hidantoin)

Hkratna uporaba s folno kislino lahko zmanjša antikonvulzivno delovanje hidantoina, tako da antagonizira njegovo delovanje na osrednji živčni sistem. Pri bolnikih, ki prejemajo folno kislino kot dodatek prehrani, je treba povečati odmerek hidantoina.

Antacidi na osnovi aluminija ali magnezija

Lahko interferirajo z mikrobiološko metodo določanja koncentracije folne kisline v serumu in eritrocitih.

Holestiramin

lnterferira z absorbcijo folne kisline. Bolnikom, ki jemljejo holestiramin daljše obdobje, se priporoča jemanje folne kisline najmanj 1 uro pred holestiraminom ali 4 ure po njem.

Metotreksat, pirimetamin, triamteren, trimetoprim

Delujejo kot antagonisti folatov, ker inhibirajo dihidrofolat reduktazo, zlasti kadar gre za velike odmerke in dolgotrajno uporabo. Bolniki, ki prejemajo ta zdravila, morajo namesto folne kisline jemati levkovorin kalcij.

Sulfonamidi (vključno s sulfosalazinom)

Zavirajo absorbcijo folatov. Bolnikom, ki prejemajo sulfasalazin, se priporočajo povečane količine folne kisline.

Kloramfenikol

Antagonizem v hematopoetičnem odgovoru folne kisline. Čeprav pomembnost in mehanizem te reakcije nista znana, je treba skrbno spremljati hematološki odgovor folne kisline pri bolnikih, ki jemljejo obe zdravili.

Laboratoriske preiskave


Tetraciklini in podobna antimikrobna zdravila

Pri bolnikih, ki prejemajo ta zdravila, se lahko pojavijo lažno znižane vrednosti za koncentracijo folne kisline v serumu in eritrocitih, če se določanje izvaja z metodo Lactobacillus casei.

Posledice pomanjkanja folne kisline v nosečnosti

Prirojene nepravilnosti nevralne cevi

Med prirojene nepravilnosti nevralne cevi sodijo nepravilnosti možganskega tkiva, hrbtenjače in njihovih zaščitnih prevlek.

Nevralna cev se vzdolž hrbtnega dela ploda razvije do tretjega tedna nosečnosti. Iz nje se razvije centralno živčevje, ki ga sestavljajo možgani in hrbtenjača z ovojnicami. Najbolj pogosta napaka v razvoju nevralne cevi je spina bifida, kjer so prizadeti vretenca, hrbtenjača in njene ovojnice. Stopnja okvare lahko seže od komaj vidne vdrtine na koži, šopa dlak na dnu hrbtenice ali manjše nepravilnosti vretenc do popolnoma odprtega hrbbteničnega kanala z izpostavljeno hrbtenjačo in njenimi ovojnicami. Redko so prizadeti možgani ali lobanja. Prirojene nepravilnosti nevralne cevi se pogosteje pojavljajo v nekaterih družinah, kar kaže na gensko pogojenost.

Odkar so leta 1992 odkrili, da jemanje folne kisline pred spočetjem ali v zgodnji nosečnosti varuje pred nastankom prirojenih nepravilnosti nevralne cevi, je spina bifida manj pogosta.

Kakšni so simptomi?

Kadarje stopnja okvare majhna in brez očitnih znakov, se lahko nepravilnost izrazi šele pozneje z bolečinami v hrbtenici. Ob večjih okvarah se simptomi kažejo že v otroški dobi:

• vdrtina na koži ali kosmato pigmentno znamenje na korenu hrbtenice,
• ohromelost ali šibkost nog,
• zmanjšana občutljivost v nogah,
• težave pri odvajanju vode ali blata.

Otroci s hudo obliko prirojene nepravilnosti nevralne cevi imajo lahko tudi hidrocefalus.

Kdaj k zdravniku?

Če vas skrbi, da ima otrok težave s premikanjem nog ali odvajanjem vode in blata, se posvetujte z zdravnikom.

Kako jih zdravimo?

S ET ali MR slikanjem je mogoče določiti stopnjo okvare. Če je blažja, zdravljenje včasih sploh ni potrebno. Pri hujši okvari, ki ogroža delovanje živčevja, pa bo verjetno potrebna operacija že v prvih dneh življenja. Kljub kirurškemu zdravljenju bodo nekateri otroci s hudimi prirojenimi nepravilnostmi ostali invalidi. Bolniki in njihovi starši potrebujejo pomoč fizioterapevta, delovnega terapevta, socialnega delavca. specialnih pedagogov in podpornih skupin staršev otrok s podobnimi motnjami.

Kaj lahko storimo?

Možnost nepravilnosti nevralne cevi lahko zmanjšate, če v zgodnji nosečnosti (prve tri mesece) in po možnosti že pred zanositvijo jemljete tablete s folno kislino (ponavadi okoli 400 mikrogramov na dan). Če že imale otroka s spino bifido, vam bo morda zdravnik priporočil večji odmerek.

vir: Vitamini in minerali, resnice in predsodki

Komentarji