Vloga glukozamina pri zdravljenju blage do zmerne osteoartroze
S pojmom osteoartroza (OA) opisujemo skupino prepletajočih se stanj z različno etiologijo, a podobnimi biološkimi, morfološkimi in kliničnimi posledicami.
Pri osteoartrozi gre za prizadeost sklepnega hrustanca, subhondralne kostnine, sklepne sinovije oz. kapsule in sklepnih vezi. Gre torej za bolezen sklepa kot »celotnega organa« in ne zgolj hrustanca. Nekoliko pogosteje se z osteoartrozo srečujemo pri ženski populaciji, sicer pa so najpogosteje prizadeti mali sklepi rok, polovico manj kolenski sklepi in še nekoliko redkeje kolčni sklepi. Incidenca se viša s starostjo, pri čemer dokaj strmo poskoči po šesti dekadi življenja. V starosti 70 let ima artrozo kolena približno 40 % žensk in 30 % moških. Poleg starosti in spola so glavni dejavniki tveganja še kavkazijska rasa, debelost, hormonski status, nutricijski dejavniki, kostna gostota, med samimi lokalnimi dejavniki tveganja pa izstopajo predhodne poškodbe, vnetja, sklepne deformacije in šibkost ter ohlapnost mišic in vezi.
Klinična slika je zelo raznolika in tudi slabo korelira z izgledom sklepa na rentgenskem posnetku. Na slednjem v sklopu artroze opazujemo predvsem zožanje sklepne špranje, sklerozo subhondralne kostnine, ciste v njej in prisotnost osteofitov. Neredko opažamo zgolj zmerne simptome pri rentgensko sicer napredovalem stanju in obratno. V glavnem pa gre za prisotnost bolečine, okorelosti, šepanja, krepitacij, otekanja in nestabilnosti sklepa.
Zaradi kroničnosti simptomov le-ti neredko vplivajo tudi na socialno življenje in psihološko stanje bolnika, spanec, čustveno reagiranje in pojav simptomov depresije.
Zdravljenje osteoartroze je stopenjsko in v pri vrsti konzervativno ne glede ne sklep, ki je prizadet. Operativno zdravljenje z vstavitvijo proteze je definitiven ukrep in je indiciran šele, ko so vsi konzervativni ukrepi izčrpani, predvsem pa pride v poštev v primeru napredovale osteoartroze.
Same konzervativne ukrepe delimo na nefarmakološke, med katere štejemo edukacijo bolnika s prilagoditvijo ži-vljenjskega sloga in uporabo pripomoč-kov ter farmakološke, kamor spadajo pogosto predpisani enostavni analgetiki (paracetamol), nesteroidni antirevmatiki (NSAR). simptomatska počasi delujoča zdravila (glukozamin, hondroitin) in intra-artikularne injekcije (kortikosteroidi. hialuronska kislina).
Medtem ko so, podobno kot klinična slika, zelo raznoliki tudi odzivi simptomov na večino od omenjenih učinkovin, pa vpogled v najnovejše podatke o njihovih dejanskih učinkih omogoča nedavna meta-analiza, objavljena v reviji ameriškega zdravniškega združenja (Journal of American Medical Association, JAMA) Gregori in sodelavci so opravili analizo vseh študij, ki so vključevale katerokoli od omenjenih učinkovin pri zdravljenju osteoartroze kolena, omejili pa so se zgolj na tiste, ki so učinek terapije opazovale vsaj eno leto, kar je tudi prva meta-analiza. ki seje osredotočala predvsem na dolgoročni učinek terapije. Zajeli so več kot 22 tisoč bolnikov, pri katerih so v raziskavah ocenjevali bolečino kot prevladujoči simptom, funkcijo kolenskega sklepa in njegovo strukturo. Pri slednji so se osredotočali na rentgensko napredovanje bolezni v smislu ožanja sklepne špranje kot posrednega pokazatelja propadanja sklepnega hrustanca.
Zanimiva je ugotovitev, da ima pozitiven dolgoročni učinek na lajšanje simptomov pri blagi do zmerni osteoartrozi kolena samo glukozamin, medtem ko učinki ostalih učinkovin v primerjavi s placebom niso bili statistično pomembni ali pa od placeba celo slabši. Ob tem je pomembno omeniti še, da niso vsi glukozamini pokazali takšnega učinka. V raziskave so bile namreč vključene različne, na tržišču dostopne formulacije, pri čemer pa so bili pozitivni učinki izraženi samo pri bolnikih, ki so prejemali glukozamin sulfat v odmerku 1500 mg dnevno.
Posebno formulacijo glukozamin sulfata - kristaliziranega glukozamin sulfata (DONA, Mylan) je v svoje smernice zdravljenja osteoartroze vključilo Evropsko združenje za klinične in ekonomske vidike osteoartroze in mišično skeletnih obolenj (ESCEO)2. ESCEO je poudarilo razliko med kristalizirano in ostalimi formulacijami glukozamin sulfata in kristaliziran glukozamin sulfat pospremilo z močnimi priporočili za dolgoročno zdravljenje OA kolena.
Značilnost kristaliziranega glukozamin sulfata je drugačna biokemijska bio-razpoložljivost. Pri kristalizirani obliki gre za kemijsko vez med dvema molekulama glukozamin sulfata, zaradi česar je ta v krvnem obtoku bolj obstojen in v zadostnih koncentracijah dosega sam sklepni prostor, kjer tudi vrši svoj učinek preko zaviranja delovanja citokinov, predvsem interlevkina-6. Pokazalo se je. da kristaliziran glukozamin sulfat v enkratnem dnevnem odmerku 1500 mg zmanjšuje bolečino bolj kot paracetamol in podobno kot NSAR Kristalizirani glukozamin sulfat ima poleg zmanjšanja bolečine močan vpliv tudi na funkcional-nost sklepa in odlaga potrebo po menjavi sklepa.
Doc dr Robi Kelc. dr med . specialist ortopedske kirurgije
1 Gregor D Et al JAMA 2018 Dec 25 320(24) 2564 2579
2 Bruyere O et al Semmars in Arthrilis and Rheumasm 49 (2019) 3 37 350