ImunoAmin - podpora imunskemu sistemu, 3 ali 10 vrečk

Podpora vašemu imunskemu sistemu ... ko jo ta najbolj potrebuje. Zmanjšuje utrujenost in izčrpanost.
2086 2086

Ocene in mnenja

Opis

IZDELEK JE PREHRANSKO DOPOLNILO

Priporočene dnevne količine oziroma odmerka se ne sme prekoračiti. Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo in raznovrstno prehrano. Shranjevati nedosegljivo otrokom! Nosečnice, doječe matere ter osebe, ki uživajo zdravila, naj se o uporabi posvetujejo z zdravnikom ali farmacevtom. Shranjujte pri sobni temperaturi.

Podpora vašemu imunskemu sistemu ... ko jo ta najbolj potrebuje. Zmanjšuje utrujenost in izčrpanost.

Vitamin A, B6, B12 in folna kislina, imajo pomembno vlogo, pri samem delovanju imunskega sistema. 

Baker, Cink in selen imajo vlogo pri delovanju imunskega sistema. 

Magnezij in vitamini B kompleksa (2, 6 in 12) ter folna kislina in C vitamin pripomorejo k zmanjšanju morebitne utrujenosti organizma in njegove izčrpanosti. 

Sestavine:

L-glutamin, L-arginin, sredstvo za uravnavanje kislosti (citronska kislina), L-lizin hidroklorid, maltodekstrin, tavrin, glicin, L-metionin, magnezijev karbonat, arome, L-askorbinska kislina (vitamin C), beta karaten (vitamin A), L-cistein hidroklorid, DL-alfa-tokoferil acetat (vitamin E), cinkov glijkonat, sredstvo proti sprijemanju (silicijev dioksid), sladilo (natrijev ciklamat), kromov (lil) klorid, L-levcin, L-izolevcin, L-valin, L-treonin, natrijev selenat, sladilo (natrijev saharinat), cianokobalamin (vitamin BI2), bakrov sulfat, manganov sulfat, piridoksin hidroklorid (vitamin B6), L-triptofan, riboflavin (vitamin B2), pterailmonoglutaminska kislina (folna kislina), natrijev molibdat.

Izdelek ne vsebuje glutena in laktoze.

Odmerjanje prehranskega dopolnila v obliki prahu

Priporočena dnevna količina (za odraslo osebo): 1 vrečka na dan. Vsebino vrečke vsujte v kozarec (200 ml) vode in dobro premešajte, da se raztopi.

Pripravljen napitek spijte takoj po pripravi, najbolje ob ali po jedi. Priporočene dnevne količine oziroma odmerka se ne sme prekoračiti.

Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo in raznovrstno prehrano. Pomembna sta raznovrstna in uravnotežena prehrana ter zdrav način življenja.

 Sestava prehranskega dopolnila

1 vrečka vsebuje  
L-glutamin 3000 mg 
L - arginin 2000 mg
L - lizin  1000 mg 
Glicin  700 mg 
L - metionin  100 mg 
L - cistein  5 mg
L - triptofan  11,3 mg 
L - treonin  14 mg 
L - valin  23,8 mg 
L - izolevcin  14,6 mg 
Tavrin  1000 mg 

Vitaminska sestava izdelka sledi spodaj.

Priloge

Sestavine

Povezani izdelki

Potrebujete nasvet glede določenega proizvoda oziroma potrebujete samo dober zdravstveni nasvet?

Pišite nam

Članki

Ali ste vedeli

Več informacij - ni v zvezi z proizvodom!

Splošni del (se ne navezuje na izdelek)

V človeškem telesu poznamo prirojeno oziroma naravno in pridobljeno imunost.

Prirojena imunost je najstarejši obrambni mehanizem, ki je v telesu prisoten že pred stikom s tujkom, in predstavlja prvo obrambno linijo, katere namen je preprečitev vstopa tujka. Če pa do vstopa tujka v telo vendarle pride, omogoča sistem prirojene imunosti hitro odstranitev le tega. Prirojeno imunost sestavljajo fiziološke membrane, topni faktorji, celice naravne ubijalke in fagociti. Ta imunost razlikuje med svojim m tujim, nima pa spomina ter m specifična za antigene. Na mestu, kjer poskušajo tujki vdreti v naše telo, se sproži vnetje. To močno okrepi obrambne zmožnosti in je signal za telo, da je prišla nevarnost.

Pridobljena imunost je usmerjena proti točno določenim antigenom. To vrsto imunosti pridobimo skozi življenje. Njeno aktivacijo spodbudi prirojen imunski sistem, je specifična in ima spomin. Sestavljajo jo limfociti T m B ter antigen predstavit vene celice. Nekatere imunske celice uničujejo in odstranjujejo tujek, druge pa izločajo snovi, ki so nevarne za tujke

Limfociti B izločajo protitelesa ali imunoglobuline (Ig), ki jih najdemo v telesnih tekočinah in na površinah sluznic. Imun ski spomin, ki je značilen le za ta imunski odgovor, je odgovo¬ren za različen odziv protiteles, odvisno od tega, ali smo se s tujkom srečali že v preteklosti ali ne.

Takoj po prvem stiku protiteles še ni, nastajajo šele v nekaj dneh po prvem stiku v majhnih količinah, hkrati se ustvarijo spominske celice limfocitov T in B. Ob ponovnem stiku z enakim tujkom je imunski odziv hiter in močan, saj spominske celice prepoznajo tujek, se hitro razmnožujejo m nastajajo velike količine specifičnih protiteles .

Prirojena in pridobljena imunost ne delujeta kot ločeni entiteti, ampak so med njima številne interakcije. Prirojen imunski sistem ojača odziv pridobljenega imun¬skega sistema, zaradi česar je ta učinkovitejši (i2).

AMINOKISLINE

Aminokisline najpogosteje povezujemo z beljakovinami, saj so to njihovi osnovni gradniki.

Poznamo 20 različnih aminokislin, od katerih je 9 esencialnih, kar pomeni, da jih telo samo ne more sintetizirati. Zraven teh poznamo še pogojno esencialne in takšne, ki jih telo lahko v zadostni količini samo sintetizira.

Poleg vloge pri nastanku beljakovin so nekatere aminokisline nujno potrebne za sintezo živčnih prenašalcev in zaščito srčno-žilnega sistema. V nekaterih primerih pa aminokisline služijo kot vir energije, ko telesu primanjkuje glukoze. Vloga aminokislin se s tem še ne konča.

AMINOKISLINE IMAJO POMEMBNO VLOGO TUDI PRI IMUNSKEM SISTEMU, SAJ VPLIVAJO NA:

  • aktivacijo limfocitov T, limfocitov B, naravnih celic ubijalk (NK-celic) in makrofagov,
  • celični redoks potencial, izražanje genov in proliferacijo limfocitov,
  • sintezo protiteles, citokinov in drugih citotoksičnih snovi C

Za učinkovit in zadosten imunski odziv ob stiku s tujkom potrebuje telo osnovne gradnike, da se lahko obe vrsti imunosti odzoveta optimalno, saj se takrat v telesu poveča nastajanje celic imunskega sistema. Zaradi tega se povečajo potrebe po beljakovinah in aminokislinah, ki služijo kot prekurzorji za nastanek novih celic, efektorskih molekul (protitelesa in citokini) in zaščitnih molekul (na primer glutation), hkrati pa zagotavljajo vir energije.

Odziv imunskega sistema na tujek je lahko prirojen ali pridobljen, posledično tudi mehanizme, ki ju uravnavajo, lahko delimo na prirojene in pridobljene, pri čemer obe imunosti sestavljajo celični in humoralni gradniki (v serumu ali drugih telesnih tekočinah). Pridobljena imunost, ki se je razvila kasneje, opravlja številne naloge pod vplivom interakcij s starejšo, prirojeno imunostjo.

AMINOKISLINE Z RAZVEJANO VERIGO - BCAA (angl, branched chain aminoacids)

Imunske celice našega organizma BCAA vgrajujejo v beljakovine, prav tako jih oksidirajo in uporabijo kot vir energije. S študijami na celičnih kulturah so ugotovili, da so BCAA nujno potrebne, da lahko limfociti T sintetizirajo beljakovine, RNK, DNK in da se lahko delijo kot odgovor na stimulacijo. Vlogo BCAA pri imunskem sistemu so potrdili tudi s kliničnimi študijami. Intravenozno dodajanje raztopine z visoko vsebnostjo BCAA (45 %) po operaciji je imelo za posledico večje število limfocitov T v krvi v primerjavi z nižjo vsebnostjo BCAA (24 %).

Vsi bolniki v tej študiji pred operacijo niso imeli ustreznega imunskega odgovora na intradermalno aplikacijo tuberkulina, mumpsa in kandide, kar so pripisovali oslabitvi celično posredovane imunosti. Kar 60 % bolnikov, ki so prejemali raztopino z visoko vsebnostjo BCAA, se je 7. dan po operaciji odzvalo na te antigene, medtem ko je bilo v kontrolni skupini z nižjo vsebnostjo BCAA le 10 % takšnih bolnikov. Prav tako so v drugi študiji opazili večje preživetje bolnikov s sepso, če so ti prejemali večje količine BCAA.

GLUTAMIN

Glutamin sodi sicer med neesencialne aminokisline, vendar čeprav ga telo lahko samo sintetizira, pride ob povečanih potrebah do oslabitve imunskega sistema in težav z živčevjem. Naše telo vgrajuje L-glutamin v beljakovine, t.i. aminosladkorje, potreben pa je tudi za nastanek antioksidanta glutationa. Hitro deleče se celice, med katere sodijo tudi celice imunskega sistema, so odvisne od dobre preskrbe s to aminokislino, saj hitra delitev limfocitov ter proizvodnja citokinov v limfocitih in makrofagih zahteva velike količine te aminokisline A

Čeprav je glukoza poglavitni presnovek in vir energije za veliko število celic našega organizma, pa celice imunskega sistema, kot so limfociti, nevtrofilci in makrofagi, porabljajo glutamin v primerljivih ali celo večjih količinah kot glukozo v atabolnih pogojih (na primer sepsa, okrevanje po opeklinah ali operacijah ipd.)

ARGININ

L-arginin ima pomembno vlogo pri regulaciji imunskega siste¬ma z vplivom na imunski odgovor in vnetje. Je fiziološki substrat za sintezo dušikovega oksida (NO), kije ključni medi- ator imunskega odgovora v metaanalizi (Kai Kang MM s sodelavci), kjer so opazovali vpliv L-arginina na imunsko funkcijo, so na podlagi pregledanih člankov opazili značilno večji CD4+ T-celični proliferativni odziv in značilno manjšo incidenco zapletov pri okužbah v skupinah, ki so jemale arginin, kot pri kontrolnih skupinah. 

CISTEIN

Cistein ima prav tako zelo pomembno vlogo pri delovanju imunskega sistema, saj je prekurzor za tripeptid glutation. pogoj, da se T-celice aktivirajo m delijo, ko je to potrebno, je povišana raven glutationa znotraj celice. Če raven cisterna m ustrezno velika, potem tudi ne nastaja zadostna količina glutationa. 

TAVRIN

Tavrin je organska kislina, ki ne sodi med aminokisline, ampak Je kemijsko aminosulfonska kislina. V telesu vpliva na celicno stabilnost preko stabilizacije celične membrane m preko tegulatornih učinkov na tok kalcija. Deluje tudi kot antioksidant, poleg tega pa ima sposobnost regulacije sproščanja provnetnih citokinov. Vlogo tavrina pri delovanju imunskega sistema so zaznali pri opazovanju živali, ki same ne morejo sintetizirati te molekule (na primer mačke). Ob pomanjkanju tavrina zaradi nezadostnega vnosa s hrano je pri teh vrsta prišlo do pomembnega upada imunske funkcije. 

VITAMINI IN MINERALI

Razvoj, ohranjanje in optimalno delovanje imunskega sistema Je odvisno tudi od zadostnega vnosa hranil (vitamini m miner a i tiroma elementi). Obrambna sposobnost imunskega sistema ie lahko okrnjena zaradi premajhnega vnosa hranil, kar poveča tveganje za okužbe.

Pojav okužbe pa lahko potrebe po hranilih znatno poveča. Hranila, kot so vitamin A (in beta-karoten), C, D, B; m Bi;, folna kislina, železo, cink in selen ter druga imajo imunomo u no vlogo in/ali delujejo kot antioksidanti, zaradi cesar vplivajo na dovzetnost organizma za okužbe, hkrati pa tudi na potek izid okužbe. 

VPLIV ŽIVLJENJSKEGA SLOGA NA IMUNSKI SISTEM

Pri odraslem vplivajo na imunsko funkcijo številni dejavniki. Na tveganje za nastanek okužbe vpliva, poleg prikazanega na spodnjem diagramu, še spol, programiranje imunskega sistema v zgodnjem življenju, zgodovina cepljenja, izpostavljenost patogenem, specifična zdravstvena stanja in bolezni.

Parazitologija človeka; Založba Didakta - www.didakta.si

Kupili so tudi

Popularni iz te kategorije

Proizvajalec: galensko zdravilo galensko zdravilo
Več informacij o proizvajalcu
Svetuje vam
Lukanc Tanja

Oznake
Izberite željeno oznako za pregled izdelkov