Bioclusive je prozoren poliuretanski film, ki se uporablja pri ranah brez ali z zelo šibkim izločkom (zaščito ogrožene kože, preprečevanje razjede zaradi pritiska, razjede zaradi pritiska 1. Stopnje, zaščito kirurških šivov, kirurški rezi, kot incizijska folija, pričvrstitev centralnih in perifernih venskih katetrov in vsepovsod, kjer želimo zaščititi kožo od zunanjega okolja).
Bioclusive se namesti direktno na posušeno in očiščeno kožo.
Bioclusive se odstranjuje tako, da se na enem robu najprej nežno odlepi in razteza vzporedno s kožo (t.i. pull tehnologija).
Bioclusive zaradi svoje transparentnosti omogoča opazovanje ter spremljanje rane in kože brez odstranitve obloge.
Bioclusive je polprepustna obloga, ki omogoča koži in rani izmenjavo plinov in hlapov.
Bioclusive zagotavlja optimalno toplo vlažno okolje.
Bioclusive je bakterijska bariera, je vodoodporna obloga in se pacienti z njo lahko tuširajo.
Bioclusive ima hiperalergeno lepilo, ki minimizira možnost draženja in alergijskih reakcij.
Bioclusive ima zaobljene robove, kar zmanjša možnost t.i. ˝rolanja˝ obloge.
Bioclusive še vedno lahko uporabite tudi, če se pri nameščanju po nesreči zlepi sam s sabo.
UPORABA
Bioclusive namestimo neposredno na rano, kjer lahko ostane do 7 dni. Zamenjamo jo glede na stanje rane in okoliško kožo.
Bolnik po operaciji želodca
Pomoč bolnikom v duševni stiski po operaciji želodčnega raka
Žalost in potrtost sta normalni odziv na boleče življenjske dogodke. Pri večini bolnikov z rakom je strah najbolj povezan z bolečo smrtjo. Bolniki se najbolj bojijo invalidnosti in odvisnosti od drugih, sprememb telesnega delovanja in izgube socialnih stikov. Če potrtost in žalost preraseta v depresijo, jo mora zdravnik pravočasno prepoznati in zdraviti. Tretjina bolnikov z rakom je depresivnih. Depresijo je težko prepoznati, ker se tudi stranski pojavi zdravljenja in sama bolezen lahko odražajo na enak način; pojavijo se spremembe telesne teže, motnje spanja, različne bolečine, motnje v delovanju srca in ožilja, prebavil, motnje libida in potence, motnje menstrualnega ciklusa itd. Navadno se znaki depresije razvijejo postopoma: od potrtosti, zaskrbljenosti, občutka nemoči, do črnogledosti, izgube zanimanja zase in okolico, psihične zavrtosti ali razdražljivosti, občutka nizkega samospoštovanja in potrebe po samodokazavanju. Na področju mišljenja se depresija kaže z zavrtim mišljenjem, s slabšo koncentracijo, s spominskimi motnjami in z revnimi asociacijami. Če ima bolnik z rakom na želodcu dodatne psihične težave, kot so disforično razpoloženje, občutek krivde, brezupa in nebogljenosti, samomorilne misli in načrte, ga je potrebno zdraviti z zdravili in psihoterapijo. Najpogosteje v zdravljenju depresije uporabljamo SSRI antidepresive - novejša zdravila z malo stranskimi učinki in dobrim prenašanjem terapevtsko začnejo delovati šele po 2-4 tednih jemanja, v tem prehodnem obdobju pa bo zdravnik bolniku pomagal z benzadiazepini, ki jih je potrebno kasneje ukiniti.
Navodila za bolnike; Združenje zdravnikov družinske medicine, 2009
