ČESEN

Česen sodi med lukovke oziroma lilijevke (družina Alliaceae) in je 25 do 70 cm visoka zelnata rastlina. Iz čebule spomladi zraste olistano, pokončno in okroglo cvetno steblo. Cvetovi so razvrščeni v kobul, imajo dolg pecelj in so rdečkasto beli. Čas cvetenja je julij in avgust.

Uporabni deli in sestavine

Za zdravilno uporabo je primerna česnova čebulica, ki jo sestavlja cela vrsta stranskih strokov okroglasto jajčaste oblike, ki jih obdaja lupina. Značilne sestavine so žveplove spojine, na primer aliin, ki se pri sekljanju in sušenju s pomočjo encima pretvori valicin, tako imenovano česnovo olje. Pripravljena sredstva so česen v prahu, izvleček ali olje.

Uporaba v ljudskem zdravilstvu

 Notranje česen uporabljajo pri visokem krvnem tlaku, vnetju dihalnih poti, oslovskem kašlju, prebavnih motnjah z napenjanjem, pa tudi pri težavah v meni. Kot zunanje sredstvo se uporablja pri kurjih očesih, bradavicah, vnetju ušesa, mišičnih in živčnih bolečinah, artritisu in išiasu.

Oblike in odmerjanje zdravil

 Uporabljamo izključno pripravljena zdravi-la, praviloma v obliki praška, izvlečkov in česnovega olja. Dnevni odmerek naj znaša 900 mg česna v prahu. To ustreza 4 g sveže česnove čebulice oz. 8 mg česnovega olja. Pripravljena zdravila so na voljo v obliki dražejev, kapsul ali tablet. Česen uporabljajo tudi v homeopatiji.

Kontraindikacije

 Če uživate zdravila za preprečevanje strjevanja krvi (antik.oagulante), se o uporabi česna posvetujte s svojim zdravnikom. Neposredno po operaciji ne uporabljajte pripravkov česna, saj česen poveča polznost krvi in lahko s tem vpliva na strjevanje krvi. Obstaja možnost medsebojnega vpliva z antikoagulanti.

Stranski učinki

 Pri uživanju zelo visokih odmerkov pripravkov česna lahko pride do prebavnih motenj. Alergične reakcije v obliki kontaktnih alergij se pogosteje pojavljajo pri uporabi svežega česna kot pri uživanju ustreznih pripravkov.